Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je tako v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala zapisal, da se je obseg proizvodnje v poletnih mesecih v Sloveniji nadalje pove\u010dal in je presegel raven iz 2008. Ob tem v uradu poudarjajo, da dejstvo o povratku na predkrizne ravni v povpre\u010dju \u0161e ne velja za EU.<\/p>\n
Od za\u010detka leta se je proizvodnja najbolj pove\u010dala v tehnolo\u0161ko zahtevnej\u0161ih panogah, kjer so po navedbah Umarja \u017ee skoraj vse panoge presegle predkrizno raven, v zadnjih mesecih pa se pove\u010duje tudi proizvodnja v manj tehnolo\u0161ko zahtevnih panogah, ki pa z izjemo kovinskopredelovalne industrije za ravnmi izpred krize \u0161e nekoliko zaostajajo.<\/p>\n
Za predkrizno ravnjo najbolj zaostajajo nizko tehnolo\u0161ko zahtevne panoge, kar pa je po pojasnilih Umarja povezano tudi s prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva v zadnjih letih v smeri tehnolo\u0161ko zahtevnej\u0161e proizvodnje.<\/p>\n
Umar ob tem ugotavlja, da se izbolj\u0161anje gospodarskih razmer zrcali tudi v nara\u0161\u010danju \u0161tevila delovno aktivnih, ki je \u017ee doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti.<\/p>\n
Na visoki ravni po navedbah Umarja ostajajo tudi pri\u010dakovanja podjetij glede zaposlovanja, \u0161tevilo registriranih brezposelnih pa je bilo konec septembra s 95.125 za skoraj desetino ni\u017eje kot v enakem obdobju lani. Kljub pove\u010dani aktivnosti na trgu dela pa pla\u010dni pritiski po oceni urada ostajajo umirjeni, saj se je povpre\u010dna pla\u010da v povpre\u010dju sedmih mesecev pove\u010dala le za 1,7 odstotka.<\/p>\n
Izbolj\u0161evanje razmer na trgu dela vodi v rast zasebne potro\u0161nje in pozitivna gibanja v nekaterih segmentih trgovine. Poleti se je pove\u010dal tudi prihodek v storitvah, povezanih s turizmom, na kar je vplivalo tudi ve\u010dje tro\u0161enje tujih turistov pri nas. Zadnje mesece se krepi tudi aktivnost v gradbeni\u0161tvu, kjer so se \u0161e izbolj\u0161ali obeti za rast.<\/p>\n
Razpolo\u017eenje v gospodarstvu in med potro\u0161niki sicer po ugotovitvah Umarja ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj v naslednjih mesecih.<\/p>\n
Ugodne gospodarske razmere in gibanja na trgu dela povi\u0161ujejo tudi dav\u010dne prihodke in prispevke za socialno varnost, vendar pa se skupni javnofinan\u010dni prihodki v leto\u0161njem letu niso bistveno spremenili. Razlog za to je, da so ob prehodu na novo finan\u010dno perspektivo sredstva iz prora\u010duna EU manj\u0161a za okoli 40 odstotkov.<\/p>\n
S tem povezani so tudi ni\u017eji javnofinan\u010dni odhodki, saj je eden od klju\u010dnih razlogov za to pribli\u017eno polovica ni\u017eja raven izdatkov za investicije, ki so bili lani in predlani ob zaklju\u010devanju kohezijskih projektov visoki.<\/p>\n
Ob tem na Umarju opozarjajo, da so se mo\u010dno pove\u010dali odhodki za pla\u010de in socialne transferje. Kljub izbolj\u0161anju razmer na trgu dela so se namre\u010d ob delni sprostitvi var\u010devalnih ukrepov znatno pove\u010dali nekateri transferji posameznikom in gospodinjstvom.<\/p>\n
Izbolj\u0161anje gospodarskih trendov se \u0161e ne pozna v tolik\u0161ni meri pri kreditiranju. Kreditna aktivnost namre\u010d ob nadaljnjem razdol\u017eevanju podjetij ostaja skromna. Obseg stanovanjskih in potro\u0161ni\u0161kih kreditov gospodinjstvom sicer ob obujanju trga nepremi\u010dnin nara\u0161\u010da, obseg kreditov podjetjem pa se \u0161e naprej zmanj\u0161uje. Ob tem pa se zni\u017euje tudi dele\u017e slabih terjatev v bankah.<\/p>\n
Umar medtem ugotavlja \u0161e, da se nadaljuje tudi poslab\u0161evanje ro\u010dnosti vlog, saj se krepijo predvsem vloge \u010dez no\u010d. To bi lahko po njihovi oceni pomenilo oviro za o\u017eivitev dolgoro\u010dnej\u0161ega ban\u010dnega kreditiranja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Okrevanje gospodarske aktivnosti po ugotovitvah Umarja postaja vse \u0161ir\u0161e utemeljeno. Predelovalne dejavnosti so tako v poletnih mesecih prvi\u010d presegle predkrizno raven proizvodnje, v zadnjih mesecih pa se aktivnost krepi tudi v storitvah in gradbeni\u0161tvu. Kot posledica je \u0161tevilo delovno aktivnih \u017ee na ravneh iz let stabilne gospodarske rasti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":152404,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4811,2391,1595,4505,6424],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n