Doslej se je domnevalo, da je bil pustolovec Polo v 13. stoletju prvi Evropejec, ki je dosegel Kitajsko. A arheologi sedaj pravijo, da so stiki med civilizacijama obstajali \u017ee mnogo stoletij prej.<\/p>\n
Slavne glinene voj\u0161\u010dake, ki so jih odkrili pri grobnici prvega kitajskega cesarja Qui Shi Huanga blizu dana\u0161njega mesta Xi’an, bi lahko navdahnili anti\u010dni Grki. Poleg tega bi lahko gr\u0161ki rokodelci v tretjem stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem usposabljali lokalne kolege na omenjenem obmo\u010dju, ki velja za zibelko kitajske civilizacije.<\/p>\n
“Sedaj imamo dokaze, da so tesni stiki med Kitajsko v \u010dasu prvega cesarja in Zahodom obstajali pred formalnim odprtjem svilene ceste. To je mnogo prej, kot smo domnevali doslej,” je povedala arheologinja Li Xiuzhen iz muzeja oz. mavzoleja cesarja Qina.<\/p>\n
Lo\u010dena \u0161tudija pa na podlagi odkritja za Evropejce specifi\u010dne mitohondrijske DNK na obmo\u010dju najbolj zahodne kitajske pokrajine Xinjiang nakazuje, da so se morda Zahodnjaki tam naselili, \u017eiveli in umrli pred in med obdobjem prvega cesarja v tretjem stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem.<\/p>\n
Glinene voj\u0161\u010dake, ki naj bi jih bilo 8000, so leta 1974 povsem naklju\u010dno odkrili lokalni kmetje, zakopani pa so bili dober poldrugi kilometer od grobnice cesarja Qina. Do postavitve te grobnice na Kitajskem niso imeli tradicije oblikovanja \u010dlove\u0161kih kipov v naravni velikosti. Kipi pred tem so bili zgolj kipci, ki so v vi\u0161ino merili okoli 20 centimetrov.<\/p>\n
Arheologinja Lijeva je zato prepri\u010dana, da je moral vpliv, ki je vodil v tako veliko spremembo v rokodelski spretnosti in stilu, priti od zunaj, torej ne s Kitajske. “Sedaj menimo, da so glineno vojsko, akrobate in skulpture iz brona navdahnile gr\u0161ke skulpture in umetnost,” je dodala.<\/p>\n
To teorijo po besedah Lukasa Nickla z dunajske univerze podpira tudi odkritje kipov cirku\u0161kih akrobatov, ki so jih nedavno na\u0161li v cesarjevi grobnici. Profesor Nickel je prepri\u010dan, da so prvega cesarja navdahnili gr\u0161ki kipi, ki so v Srednjo Azijo pri\u0161li stoletje po Aleksandru Velikem. Ta je umrl leta 323 pred na\u0161im \u0161tetjem. “Predstavljam si, da je bil na kraju tudi gr\u0161ki kipar, ki je usposabljal lokalne,” je dodal.<\/p>\n
To niso edina odkritja v povezavi s prvi cesarjem. Njegova grobnica, ki je pravi kompleks, je namre\u010d precej ve\u010dja, kot so sprva domnevali. Kar 200-krat ve\u010dja je na primer od Doline kraljev v Egiptu.<\/p>\n
Arheologi so poleg tega v grobnici naleteli na iznaka\u017eene posmrtne ostanke \u017eenske, ki bi lahko bila konkubina prvega cesarja na visokem polo\u017eaju, pa tudi na lobanjo mo\u0161kega, v kateri je bila pu\u0161\u010dica samostrela. Menijo, da lobanja pripada najstarej\u0161emu sinu prvega cesarja, ki so ga najbr\u017e skupaj z drugimi ubili v spopadih za oblast po Qinovi smrti.<\/p>\n
Qin Shi Huang je na kitajskem ozemlju ustvaril prvo enotno dr\u017eavo. V \u010dasu njegove vladavine so izvedli \u0161tevilne reforme, z njegovo smrtjo pa je zelo napredna dinastija Qin tudi propadla. Prvi cesar naj bi se zelo bal smrti, zaradi \u010desar naj bi ga v posmrtnem \u017eivljenju spremljali glineni voj\u0161\u010daki. Njegov mavzolej je skupaj z glineno vojsko uvr\u0161\u010den na seznam Unsecove svetovne kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nove ugotovitve arheologov so zamajale zgodbo o Marcu Polu in ‘odkritju’ poti do Kitajske v 13. stoletju<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":152562,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3235,1583,1624],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n