Na eni izmed osnovnih \u0161ol z okrog 400 u\u010denci na letni ravni zavr\u017eejo devet ton hrane, na drugi \u0161oli z okrog 600 u\u010denci pa 8,5 tone, sta pojasnili vodja prehrane in ravnateljica. Koliko dejansko nastane zavr\u017eene hrane v \u0161olah in vrtcih, ni znano, saj \u0161ole o teh odpadkih poro\u010dajo Agenciji za okolje, kamor tovrstne podatke po\u0161lje 35.000 zavezancev.<\/p>\n
Vodje prehrane izpostavljajo, da je odpadkov bistveno ve\u010d, \u010de kuhajo hrano, ki ustreza bolj zdravim smernicam. Trudijo se naro\u010dati \u010dim ve\u010d lokalno pridelane hrane, a se obenem soo\u010dajo z nezanesljivostjo nekaterih ponudnikov.<\/p>\n
“Jabolko iz bli\u017eine bi moralo biti cenej\u0161e. Kmetje niso zanesljiv partner, tudi \u010de se povezujejo, ne, zato pove\u010dini naro\u010damo od veletrgovcev. Ve\u010dkrat se je \u017ee zgodilo, da so kmetje poklicali zjutraj, da \u017eal ne morejo zagotoviti naro\u010dila. Tega si pri pripravi hrane za ve\u010d sto otrok kuhinja ne more privo\u0161\u010diti,” je za STA pojasnila vodja hrane na eni izmed ve\u010djih osnovnih \u0161ol.<\/p>\n
Med u\u010denci ostaja najmanj za\u017eelena hrana zelenjava, od katere na kro\u017enikih pustijo najve\u010d solate. Vodje prehrane opozarjajo, da je pri bolj zdravi hrani treba vztrajati. Na nekaterih \u0161olah opa\u017eajo, da je nekoliko manj odpadne zelenjave v ni\u017ejih razredih, medtem ko se u\u010denci vi\u0161jih razredov \u017ee bolj poslu\u017eujejo tudi nakupov prigrizkov v bli\u017eini \u0161ol.<\/p>\n
S strani vodji prehrane, ki so \u017eelele ostati anonimne, je vse ve\u010d opozoril, da otroci v \u0161oli ne bodo samoiniciativno z veseljem jedli bolj zdrave hrane, \u010de je ta redko na doma\u010dem kro\u017eniku oz. \u010de se taka hrana doma niti ne pripravlja. “Premalo je zdrava hrana samo v \u0161oli, \u010de te otroci niso navajeni doma. \u010ce otrokom hrana na jedilniku ne ustreza, si, sploh tisti iz vi\u0161jih razredov, kupujejo roglji\u010dke in drugo hrano, predvsem pekarske izdelke, ki so na voljo v bli\u017eini \u0161ol,” je pojasnila ena od sogovornic.<\/p>\n
Vsak delovni dan vrtci in osnovne \u0161ole nahranijo skoraj \u010detrt milijona otrok. Samo za odvoz odpadne in zavr\u017eene hrane vrtci in \u0161ole porabijo med tri in \u0161tiri milijone evrov, ka\u017eejo podatki Ekologov brez meja. Slednji so leta 2014 izvedli pilotne preglede v 30 \u0161olah, vrtcih in centru ob\u0161olskih dejavnosti. Pregled je pokazal, da najve\u010d zavr\u017eene hrane nastaja pri obrokih, ki vsebujejo zelenjavo, kislo repo in zelje ter polnozrnati kruh in ribe.<\/p>\n
Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje so poudarili, da so slabe prehranjevalne navade \u0161e posebej izra\u017eene med mladostniki, ki prihajajo iz dru\u017ein z ni\u017ejim socio-ekonomskim polo\u017eajem. \u017de med pred\u0161olskimi otroci opa\u017eajo nezadostno u\u017eivanje zelenjave ter pretirano u\u017eivanje soli.<\/p>\n
“Posledi\u010dno s slab\u0161imi prehranjevalnimi navadami in neuravnote\u017eeno prehrano \u017ee v zgodnjem starostnem obdobju ugotavljamo, da otroci pogosteje obolevajo zaradi specifi\u010dnih prehranskih primanjkljajev – anemije zaradi pomanjkanja \u017eeleza, vitaminov skupine B, vitamina D in drugo. Neustrezno prehranjevanje v \u010dasu intenzivne rasti in razvoja posameznika predstavlja tudi pomembno tveganje za nastanek razli\u010dnih kroni\u010dnih nenalezljivih bolezni (debelost, bolezni srca in o\u017eilja, sladkorna bolezen idr.) v kasnej\u0161ih \u017eivljenjskih obdobjih,” so za STA \u0161e zapisali na in\u0161titutu.<\/p>\n
Evropska raziskava ka\u017ee, da manj kot petina slovenskih otrok in mladostnikov redno (vsaj enkrat na dan) u\u017eiva sadje zelenjavo, nasprotno pa je Slovenija po u\u017eivanju sladkih pija\u010d med otroci in mladostniki v samem evropskem vrhu.<\/p>\n
Na svetovni dan hrane se v \u0161olah \u017ee drugo leto za\u010denja mednarodni projekt Odgovorno s hrano. Namen projekta je pove\u010dati ozave\u0161\u010denost otrok, u\u010dencev, dijakov, u\u010diteljev in \u0161ir\u0161e skupnosti o porabi hrane, njenem vplivu na okolje in \u017eivljenje ljudi po svetu.<\/p>\n