Roterjeva je za STA povedala, da svetovalni odbor pri Svetu Evrope nadzoruje uresni\u010devanje okvirne konvencije SE za varstvo narodnih manj\u0161in, ki je bila sprejeta leta 1995, v veljavo pa je stopila 1998. Slovenija je bila med prvimi podpisnicami okvirne konvencije, od leta 1998 pa je svetovalni odbor za na\u0161o dr\u017eavo pripravil tri mnenja.<\/p>\n
Odbor sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki ne zastopajo dr\u017eav, iz katerih prihajajo, ampak zastopajo konvencijo. Odbor spremlja, kako dr\u017eave pogodbenice uresni\u010dujejo njeno izvajanje in zagotavljajo pravice manj\u0161inam, je povedala novoizvoljena predsednica. Odbor za spremljanje posameznih dr\u017eav oblikuje delovne skupine, na plenarnih sre\u010danjih pa se sestane trikrat letno.<\/p>\n
Dr\u017eava ob pristopu h konvenciji odda za\u010detno poro\u010dilo o uresni\u010devanju konvencije, nato pa na vsakih pet let. Odbor poro\u010dilo pregleda, sledi obisk v dr\u017eavi pogodbenici, kjer se sre\u010dajo z razli\u010dnimi manj\u0161inami, neodvisnimi strokovnjaki, pa tudi predstavniki vlade, in pripravi mnenja. Nato Odbor ministrov Sveta Evrope sprejme resolucijo.<\/p>\n
V tem mandatu \u017eeli odbor po besedah Roterjeve posebno pozornost nameniti ponovnim sre\u010danjem z dr\u017eavami. “Pri ve\u010dini dr\u017eav smo namre\u010d v \u010detrtem krogu spremljanja uresni\u010devanja konvencije, kar pomeni, da v\u010dasih celo v \u0161tirih krogih ugotavljamo iste te\u017eave ali pa nepripravljenost re\u0161evati, odpravljati neke probleme, ki prepre\u010dujejo dostop do manj\u0161inskih pravic pripadnikom manj\u0161in ali ki prepre\u010dujejo ukrepe za integracijo dru\u017eb,” je pojasnila Roterjeva.<\/p>\n
Odbor bo po njenih besedah v prihodnje posebno pozornost namenjal organizaciji posebnih dogodkov, na katerih se bodo v petletnem obdobju med oddajo dveh poro\u010dil posamezne dr\u017eave s predstavniki vlade, manj\u0161in in nevladnih organizacij pogovarjali o tem, kako je mogo\u010de priporo\u010dila svetovanega odbora uresni\u010diti v praksi.<\/p>\n
“Pogosto ugotavljamo, da dr\u017eave na nek na\u010din niso sposobne, v\u010dasih ne \u017eelijo, v\u010dasih ne zmorejo uresni\u010devati priporo\u010dila na tak na\u010din, da bi imeli posamezni pripadniki manj\u0161in dostop do svojih pravic. Da bi lahko uresni\u010devali pravico do rabe jezika, do uporabe svojih imen, do rabe jezika v komunikaciji z lokalnimi oblastmi, do politi\u010dnih pravic v smislu u\u010dinkovite participacije manj\u0161in,” je pojasnila Roterjeva.<\/p>\n
Na tokratnem plenarnem zasedanju so sprejeli tri mnenja, in sicer o Norve\u0161ki, Avstriji in Malti. Mnenja so zaenkrat zaupne narave, z njimi seznanijo najprej dr\u017eave pogodbenice, najkasneje po \u0161tirih mesecih pa ta mnenja tudi javno objavijo, je \u0161e povedala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svetovalni odbor za okvirno konvencijo Sveta Evrope o varstvu narodnih manj\u0161in je na plenarnem zasedanju, ki je ta teden potekalo v Strasbourgu, za predsednico izvolil slovensko strokovnjakinjo Petro Roter. Roterjeva, sicer profesorica na ljubljanski fakulteti za dru\u017ebene vede, je \u010dlanica odbora \u017ee dve leti, njen mandat pa se bo iztekel maja 2018.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":154686,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,6709,5127],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n