DENIS \u017dIV\u010cEC So dnevi, za katere nikoli ne pozabi\u0161, kaj si po\u010del. Smrt princese Diane na zadnji dan \u0161olskih po\u010ditnic. Napad na newyor\u0161ka dvoj\u010dka, ko smo se \u0161okirani spra\u0161evali, ali so na delu teroristi ali le Spielberg. In je bil 16. oktober 2007, ko se je smrtno ponesre\u010dil To\u0161e Proeski. Dan, ko se je zdelo, da smo obmolknili prav vsi. Vsaj tisti, ki smo spadali med njegove vernike. “To\u0161e je umrl,” mi je novico, z glasom na robu joka, po telefonu, kar iz slu\u017ebe, prenesla mama. Zvenelo je kot pomota, neslana \u0161ala. Nekaj, kar se pa\u010d ne more zgoditi. Pa se je. Vsakega oktobra, ko vse hladnej\u0161i pi\u0161 za\u010dne naokoli razna\u0161ati pozlatelo listje, se spomnim nanj. Tudi zdaj, ko to ni ve\u010d moderno. In me zagrabi tiha, te\u017eko opisljiva melanholija. Pravim ji “t\u2018ga za jug”, kot se imenuje najbolj znano makedonsko vino. Temno rde\u010de je in v svoji sladkosti nekako trpko. Tak\u0161na kot pa\u010d je \u017ealost za jugom. Nekaj globoko slovanskega, kar ni samo \u017ealost za pevcem, ki sem ga, kot takrat tiso\u010deri, imel rad. Ne, ne pri\u017eigam sve\u010d in njegove pesmi danes poslu\u0161am le \u0161e redko, a oktobra se v meni naberejo vse moje \u017ealosti in strahovi. O tem, kako hipni smo in kako se svet hladnokrvno vrti naprej, \u010detudi enega ni. In se bo, tudi ko ne bo ve\u010d mene. Ker tako pa\u010d je. Ker je vedno bilo tako. A se zmeraj zdi \u0161e posebej krivi\u010dno in nesmiselno, ko nepri\u010dakovano odide nekdo mlad, nadarjen, nekdo, ki bi lahko \u0161e toliko dal od sebe. Sicer pa\u00a0… kdaj je smrt sploh smiselna. Tri leta sva bila narazen. Ko je umrl, jih je To\u0161e \u0161tel 26. Jaz sem danes 32. Nikoli se nisva spoznala, a sem imel enkrat prilo\u017enost videti ga v \u017eivo, na koncertu pred mariborskim Kolosejem. Takrat je bil \u017ee globoko v dvajsetih in ni bil ve\u010d tisti suhceni temnolasec, ki sem ga prvi\u010d videl, ko je na festivalu Sun\u010dane skale v Herceg Novem zapel Sonce vo tvoite rusi kosi. Sonce v tvojih zlatih laseh. \u0160e danes moja najljub\u0161a njegova, \u010deprav nikoli ni bila uspe\u0161nica. To\u0161e je takrat \u017ee imel dekle in status zvezdnika na obmo\u010dju biv\u0161e Juge. V<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
DENIS \u017dIV\u010cEC So dnevi, za katere nikoli ne pozabi\u0161, kaj si po\u010del. Smrt princese Diane na zadnji dan \u0161olskih po\u010ditnic. Napad na newyor\u0161ka dvoj\u010dka, ko smo se \u0161okirani spra\u0161evali, ali so na delu teroristi ali le Spielberg. In je bil 16. oktober 2007, ko se je smrtno ponesre\u010dil To\u0161e Proeski. Dan, ko se je zdelo, da smo obmolknili prav vsi. Vsaj tisti, ki smo spadali med njegove vernike. “To\u0161e je umrl,” mi je novico, z glasom na robu joka, po telefonu, kar iz slu\u017ebe, prenesla mama. Zvenelo je kot pomota, neslana \u0161ala. Nekaj, kar se pa\u010d ne more zgoditi. Pa se je. Vsakega oktobra, ko vse hladnej\u0161i pi\u0161 za\u010dne naokoli razna\u0161ati pozlatelo listje, se spomnim nanj. Tudi zdaj, ko to ni ve\u010d moderno. In me zagrabi tiha, te\u017eko opisljiva melanholija. Pravim ji “t\u2018ga za jug”, kot se imenuje najbolj znano makedonsko vino. Temno rde\u010de je in v svoji sladkosti nekako trpko. Tak\u0161na kot pa\u010d je \u017ealost za jugom. Nekaj globoko slovanskega, kar ni samo \u017ealost za pevcem, ki sem ga, kot takrat tiso\u010deri, imel rad. Ne, ne pri\u017eigam sve\u010d in njegove pesmi danes poslu\u0161am le \u0161e redko, a oktobra se v meni naberejo vse moje \u017ealosti in strahovi. O tem, kako hipni smo in kako se svet hladnokrvno vrti naprej, \u010detudi enega ni. In se bo, tudi ko ne bo ve\u010d mene. Ker tako pa\u010d je. Ker je vedno bilo tako. A se zmeraj zdi \u0161e posebej krivi\u010dno in nesmiselno, ko nepri\u010dakovano odide nekdo mlad, nadarjen, nekdo, ki bi lahko \u0161e toliko dal od sebe. Sicer pa\u00a0… kdaj je smrt sploh smiselna. Tri leta sva bila narazen. Ko je umrl, jih je To\u0161e \u0161tel 26. Jaz sem danes 32. Nikoli se nisva spoznala, a sem imel enkrat prilo\u017enost videti ga v \u017eivo, na koncertu pred mariborskim Kolosejem. Takrat je bil \u017ee globoko v dvajsetih in ni bil ve\u010d tisti suhceni temnolasec, ki sem ga prvi\u010d videl, ko je na festivalu Sun\u010dane skale v Herceg Novem zapel Sonce vo tvoite rusi kosi. Sonce v tvojih zlatih laseh. \u0160e danes moja najljub\u0161a njegova, \u010deprav nikoli ni bila uspe\u0161nica. To\u0161e je takrat \u017ee imel dekle in status zvezdnika na obmo\u010dju biv\u0161e Juge. V<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n