Tourtellot na spletni podstrani Voices (Glasovi) National Geographica opisuje svojo udele\u017ebo na turisti\u010dni konferenci Global Green Destinations septembra v Ljubljani. Kot poudarja, je \u0161lo za “zelene, zelene trenutke”.<\/p>\n
“Spoznavali smo ‘zelene re\u0161itve’, shemo ‘Slovenia Green’ in ‘zelene izku\u0161nje’, in to smo po\u010deli v uradni Zeleni prestolnici Evrope 2016,” je zapisal. “Zveni kot nebesa za tiste, ki objemajo drevesa – ali pekel, odvisno od va\u0161ega pogleda,” nadaljuje Tourtellot.<\/p>\n
Kot pojasnjuje, za nekatere ljudi, \u0161e posebej na ameri\u0161ki strani Atlantika, zeleni turizem ne zveni vabljivo. Skeptiki menijo, da bodo morali \u017ertvovati kakovost na oltarju okolja – da bodo ostali brez okusne hrane, ugodnih temperatur, vro\u010dega tu\u0161a in podobno.<\/p>\n
Izpostavlja primer nekega turisti\u010dnega kompleksa, ki je potencialnim strankam poslal dve verziji predstavitvene bro\u0161ure – enaki, le da so v eni izpostavili \u0161e prejete nagrade za okoljsko prijaznost. Zelena verzija je med Ameri\u010dani zabele\u017eila ni\u017eji odziv.<\/p>\n
“Slovenska ideja ‘zelenega’ nasprotno pomeni, da dobite ve\u010d, ne manj,” navaja avtor, ki bralca podu\u010di tudi o pravilni izgovorjavi imena Ljubljana. Med drugim izpostavlja obse\u017ene cone za pe\u0161ce ter gastronomske u\u017eitke, ki nastanejo iz lokalno pridelanih in isti dan dostavljenih sestavin. Avtor izpostavlja tudi, da se vsestranski pristop k zelenemu turizmu z nacionalno shemo Slovenia Green \u0161iri po vsej dr\u017eavi.<\/p>\n
Tourtellot spomni na razglasitev top 100 trajnostnih destinacij sveta in poudarja, da se tako kot ‘zeleno’ tudi ‘trajnostno’ ne nana\u0161a le na okolje. “Resni\u010dna trajnost pomeni dobro upravljanje vsega, kar destinacijo razlikuje od drugih – tako kulturno kot naravno dedi\u0161\u010dino, pa tudi modro upravljanje samega turizma,” poudarja.<\/p>\n
“O\u010ditno \u0161tevilni Slovenci in drugi Evropejci vidijo ‘zeleno’ kot kraj\u0161i na\u010din, da povedo prav to, in ne brez razloga,” pravi Tourtellot. Tako izpostavlja, da me\u0161\u010dani, ki jih skrbi za okolje, obi\u010dajno izra\u017eajo zanimanje tudi za druge stvari – zgodovino, tradicionalno glasbo, lokalno kuhinjo, pokrajino, \u017eivali, arhitekturo. Vse stvari, ki mesto delajo prijetno tako za obisk kot \u017eivljenje.<\/p>\n
Vendar pa odlo\u010devalci in splo\u0161na javnost v drugih delih sveta ve\u010dkrat sklepajo, da ‘zeleno’ pomeni zgolj okolje. Nekateri menijo celo, da gre za izpeto temo – kot \u010de bi se hvalil, ker iz hi\u0161e odna\u0161a\u0161 smeti.<\/p>\n
Vendar pa v resnici gre za celovit pristop: “Med zmagovalci na seznamu top 100 so kraji, ki se vsaj trudijo za to – upravljati turizem tako, da dopolnjuje, podpira in izbolj\u0161uje avtenti\u010dni ob\u010dutek kraja.” Kot primer Tourtellot izpostavlja gostiteljico Slovenijo in dodaja, da bi lahko ve\u010d destinacij sledilo njenemu zgledu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija kot turisti\u010dna destinacija zdru\u017euje okoljsko odgovornost z ohranjanjem zgodovine, kulturnim ponosom in – ne slu\u010dajno – dobrim vinom in hrano. “V Sloveniji ‘zeleno’ ni krepostna okoljska monotonija. Je \u017eivahna mavrica. Ve\u010d krajem po svetu bi koristilo, \u010de bi sledili temu zgledu,” je za National Geographic zapisal Jonathan Tourtellot.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":158455,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5571,1595,1917,4744,6471],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n