Predvsem dobremu sodelovanju Slovenije in Avstrije so pristojni danes pripisovali podpis sporazuma za nadgradnjo \u017eelezni\u0161ke povezave med \u0161tajerskima prestolnicama, mariborsko in avstrijsko. Gre za posodobitev in nadgradnjo 15,6-kilometrskega odseka baltsko-jadranskega koridorja, ki ni le neposredna povezava z Avstrijo, pa\u010d pa tudi pomembna povezava do koprskega pristani\u0161\u010da. Ta med letoma 1843 in 1846 kot del ju\u017ene \u017eeleznice zgrajeni odsek je s svojo nosilnostjo in kapaciteto prevoza 63 vlakov na dan ozko grlo \u017eelezni\u0161ke infrastrukture. Omejitvi predstavljata tudi obstoje\u010di predor Po\u010dehova in nasip Pesnica, zato bodo do leta 2022 povezavo nadgradili, in sicer v prvi fazi z nadgradnjo postaj Maribor, Pesnica in \u0160entilj ter nekaterih odsekov, v drugi fazi pa \u0161e z izgradnjo novega predora Pekel v dol\u017eini 1530 metrov in viadukta Pesnica v dol\u017eini 894 metrov. Progi bodo med drugim dvignili nosilnost (jo prekategorizirali iz kategorije C3 v kategorijo D4, kar pomeni 22,5 tone na os), kapaciteto pa na 84 vlakov na dan. Tako naj bi premik potnikov in tovora s cest zagotovil ve\u010d varnosti cestnega in \u017eelezni\u0161kega prometa. Ker bo po koncu druge faze leta 2022 proga omogo\u010dala tudi hitrosti do 100 kilometrov na uro, naj bi se potovalni \u010das med Mariborom in Gradcem skraj\u0161al na 45 minut, med Mariborom in Dunajem pa s sedanjih treh ur in pol na manj kot dve uri in pol. Projektna dokumentacija prve faze bo pripravljena do aprila 2017, gradnja bo potekala med letoma 2017 in 2019, novi dr\u017eavni prostorski na\u010drt bodo sprejeli do julija 2017, do leta 2018 pripravili projektno dokumentacijo za drugo fazo, za katero bodo gradbeno dovoljenje pridobili v letu 2019, gradnja bo potekala od 2019 do 2022. Od ocenjene vrednosti 192 milijonov evrov bo EU prispevala 80 milijonov evrov, preostanek bo zagotovila Slovenija. Kurt Bodewig, evropski koordinator za infrastrukturo, je danes v Mariboru dialog slovenske in avstrijske strani ocenil za zelo konstruktiven, predvsem, ker so predstavniki obeh stra<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predvsem dobremu sodelovanju Slovenije in Avstrije so pristojni danes pripisovali podpis sporazuma za nadgradnjo \u017eelezni\u0161ke povezave med \u0161tajerskima prestolnicama, mariborsko in avstrijsko. Gre za posodobitev in nadgradnjo 15,6-kilometrskega odseka baltsko-jadranskega koridorja, ki ni le neposredna povezava z Avstrijo, pa\u010d pa tudi pomembna povezava do koprskega pristani\u0161\u010da. Ta med letoma 1843 in 1846 kot del ju\u017ene \u017eeleznice zgrajeni odsek je s svojo nosilnostjo in kapaciteto prevoza 63 vlakov na dan ozko grlo \u017eelezni\u0161ke infrastrukture. Omejitvi predstavljata tudi obstoje\u010di predor Po\u010dehova in nasip Pesnica, zato bodo do leta 2022 povezavo nadgradili, in sicer v prvi fazi z nadgradnjo postaj Maribor, Pesnica in \u0160entilj ter nekaterih odsekov, v drugi fazi pa \u0161e z izgradnjo novega predora Pekel v dol\u017eini 1530 metrov in viadukta Pesnica v dol\u017eini 894 metrov. Progi bodo med drugim dvignili nosilnost (jo prekategorizirali iz kategorije C3 v kategorijo D4, kar pomeni 22,5 tone na os), kapaciteto pa na 84 vlakov na dan. Tako naj bi premik potnikov in tovora s cest zagotovil ve\u010d varnosti cestnega in \u017eelezni\u0161kega prometa. Ker bo po koncu druge faze leta 2022 proga omogo\u010dala tudi hitrosti do 100 kilometrov na uro, naj bi se potovalni \u010das med Mariborom in Gradcem skraj\u0161al na 45 minut, med Mariborom in Dunajem pa s sedanjih treh ur in pol na manj kot dve uri in pol. Projektna dokumentacija prve faze bo pripravljena do aprila 2017, gradnja bo potekala med letoma 2017 in 2019, novi dr\u017eavni prostorski na\u010drt bodo sprejeli do julija 2017, do leta 2018 pripravili projektno dokumentacijo za drugo fazo, za katero bodo gradbeno dovoljenje pridobili v letu 2019, gradnja bo potekala od 2019 do 2022. Od ocenjene vrednosti 192 milijonov evrov bo EU prispevala 80 milijonov evrov, preostanek bo zagotovila Slovenija. Kurt Bodewig, evropski koordinator za infrastrukturo, je danes v Mariboru dialog slovenske in avstrijske strani ocenil za zelo konstruktiven, predvsem, ker so predstavniki obeh stra<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n