“V knjigah, tistih ta pravih, je vsa \u010darovnija nekdanjih \u010dasov in tudi prihodnjih,” pravi Fran\u010dek Jauk , leto\u0161nji prejemnik zlatega grba Mestne ob\u010dine Maribor za svoje novinarske in publicisti\u010dne dose\u017eke. Vsa leta po upokojitvi, od tega je dvanajst let, ga prav branje najbolj zaposluje. “Posku\u0161am nadoknaditi vse, kar mi je sproti uhajalo zaradi dinamike vsakdanjika v \u017eurnalizmu.” Ves Jan\u010darjev opus pa Brvar in Partlji\u010d so nekatera imena v njegovi doma\u010di knji\u017enici. Izjemno dragi so mu tudi Schlink z Bralcem, Vida Jeraj Hribar z Ve\u010derno sonato pa Faulkner, ki ga je “s strahovito zamudo” prav te dni znova odkril preko Svetlobe v avgustu. Na tekmi s tranzistorjem Ljubezen do branja, ki se ga dr\u017ei vse od otro\u0161tva, je \u0161e kako pri\u0161la prav pri nekdanjem delu. Da je imel bogato izrazoslovje, da je lahko z nogometnih tekem slikovito poro\u010dal o ob\u010dutkih, odzivih navija\u010dev\u00a0… Od leta 1965 do 1981 je poro\u010dal s tekem za Radio Ljubljana. Nekateri so, \u010detudi so bili na tekmi, imeli hkrati vklopljene tranzistorje, da so prisluhnili njegovemu prenosu. “Zanimivo je, kako se \u0161e po 50 letih nekdo spominja, kaj sem po\u010del, to je mali fenomen.” Pri 29 letih je \u017ee kon\u010dal \u0161portno novinarstvo in se bolj posvetil reporta\u017eam, dokumentarnim filmom na televiziji, kjer je sicer \u017ee prej skoraj ves \u010das delal vzporedno z radiem. Osnova pa je \u010dasopisno novinarstvo, \u0161e zmeraj pravi. Sam jo je dobil pri Ve\u010deru, kamor je pri\u0161el kot 20-letnik. “Iskali so mlade sodelavce v \u0161portni redakciji,” je povedal, “vzel me je takratni urednik Zdenko Vahtar, nato sem se preizku\u0161al v drugih redakcijah. Nazadnje pri tedniku 7 dni, tam mi je bilo najljub\u0161e, ne bom pozabil urednice Sonje Flajs\u00a0… To je bila mala fakulteta, starej\u0161i novinarji nas niso jemali kot konkurenco, ampak kot dopolnitev \u2026 Zlasti pri televizijskih novinarjih se pozna, \u010de nimajo teh osnov. Meni ni bilo te\u017eko strojepiskam diktirati \u0161est reporta\u017e, z dialogi in vsem. Na radiu pa so nekateri imeli te\u017eave deset vrstic spraviti skupaj.” Nagrade mesta ni<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“V knjigah, tistih ta pravih, je vsa \u010darovnija nekdanjih \u010dasov in tudi prihodnjih,” pravi Fran\u010dek Jauk , leto\u0161nji prejemnik zlatega grba Mestne ob\u010dine Maribor za svoje novinarske in publicisti\u010dne dose\u017eke. Vsa leta po upokojitvi, od tega je dvanajst let, ga prav branje najbolj zaposluje. “Posku\u0161am nadoknaditi vse, kar mi je sproti uhajalo zaradi dinamike vsakdanjika v \u017eurnalizmu.” Ves Jan\u010darjev opus pa Brvar in Partlji\u010d so nekatera imena v njegovi doma\u010di knji\u017enici. Izjemno dragi so mu tudi Schlink z Bralcem, Vida Jeraj Hribar z Ve\u010derno sonato pa Faulkner, ki ga je “s strahovito zamudo” prav te dni znova odkril preko Svetlobe v avgustu. Na tekmi s tranzistorjem Ljubezen do branja, ki se ga dr\u017ei vse od otro\u0161tva, je \u0161e kako pri\u0161la prav pri nekdanjem delu. Da je imel bogato izrazoslovje, da je lahko z nogometnih tekem slikovito poro\u010dal o ob\u010dutkih, odzivih navija\u010dev\u00a0… Od leta 1965 do 1981 je poro\u010dal s tekem za Radio Ljubljana. Nekateri so, \u010detudi so bili na tekmi, imeli hkrati vklopljene tranzistorje, da so prisluhnili njegovemu prenosu. “Zanimivo je, kako se \u0161e po 50 letih nekdo spominja, kaj sem po\u010del, to je mali fenomen.” Pri 29 letih je \u017ee kon\u010dal \u0161portno novinarstvo in se bolj posvetil reporta\u017eam, dokumentarnim filmom na televiziji, kjer je sicer \u017ee prej skoraj ves \u010das delal vzporedno z radiem. Osnova pa je \u010dasopisno novinarstvo, \u0161e zmeraj pravi. Sam jo je dobil pri Ve\u010deru, kamor je pri\u0161el kot 20-letnik. “Iskali so mlade sodelavce v \u0161portni redakciji,” je povedal, “vzel me je takratni urednik Zdenko Vahtar, nato sem se preizku\u0161al v drugih redakcijah. Nazadnje pri tedniku 7 dni, tam mi je bilo najljub\u0161e, ne bom pozabil urednice Sonje Flajs\u00a0… To je bila mala fakulteta, starej\u0161i novinarji nas niso jemali kot konkurenco, ampak kot dopolnitev \u2026 Zlasti pri televizijskih novinarjih se pozna, \u010de nimajo teh osnov. Meni ni bilo te\u017eko strojepiskam diktirati \u0161est reporta\u017e, z dialogi in vsem. Na radiu pa so nekateri imeli te\u017eave deset vrstic spraviti skupaj.” Nagrade mesta ni<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n