I\u0161\u010dete dodaten zaslu\u017eek, ker s svojo pla\u010do ne morete pre\u017eiveti? Imate veliko prostega \u010dasa? Ne potrebujete posebnih znanj, pomaga, \u010de imate avto in pameten telefon. Prijavite se in denar bo sam na\u0161el pot do vas. To je romanti\u010dna plat zgodbe, ki jo prina\u0161a Uber. Uberjevi evangelisti po spletnih forumih obljubljajo petsto evrov lahkega zaslu\u017eka na mesec, pri \u010demer boste sklenili nova prijateljstva, se dru\u017eili. Prednost imajo tisti, ki radi \u017eurirajo. Delate lahko kjerkoli in kadarkoli. Ste sami svoj \u0161ef. Edina stvar, ki je potrebna za to delo, je, da ste komunikativni. Seveda ga ni \u010dloveka, ki ga taka slu\u017eba ne bi zanimala, a pojdimo po vrsti. Travisova ideja Uber je start up podjetje iz Kalifornije v ZDA. Nastalo je v gara\u017ei, brez sredstev, denarja, ekipe, znanja. Idejo je dobil Travis Kalanick (star\u0161a sta juda iz Avstrije in \u010ce\u0161ke), ko je nekega de\u017eevnega ve\u010dera zaman sku\u0161al priklicati taksi. Pomislil je, kako lepo bi bilo, \u010de bi imel aplikacijo kar na telefonu, kjer bi izbral prostega \u0161oferja. Po mo\u017enosti, da bi bil nekje blizu, da mu ne bi bilo treba dolgo \u010dakati. \u0160e bolje bi bilo, \u010de bi bil istih let. Morda celo z istimi hobiji, podobnim okusom za glasbo, prijatelje. Priznajte, da bi tudi vi najbolj\u0161emu kolegu, ki bi sredi de\u017eevne no\u010di vstal samo zaradi vas in vas peljal domov, pla\u010dali pet evrov za prevoz, pa \u0161e pija\u010do bi mu morda naro\u010dili. Kalanick je z idejo oku\u017eil Garretta Campa, kanadskega investitorja in solastnika spletne strani StumbleUpon, in si tako prislu\u017eil 200.000 dolarjev zagonskega kapitala. Dovolj, da je v nekaj mesecih s prijatelji razvil aplikacijo UberCab. Poleti 2010 so za beta razli\u010dico programa (vsak programer bi vam povedal, da ni \u0161lo za nikakr\u0161en prese\u017eek) pridobili investicijo v vi\u0161ini 1,25 milijona dolarjev. Uberju so se vrata na \u0161iroko odprla. Taksisti v skrbeh, \u0161e bolj dr\u017eave Danes od prvega Uberja ni ostalo ni\u010d. Po \u0161estih letih se lastniki pogovarjajo v milijardah (vrednost podjetja je prek 50 milijard dolarjev). Tudi aplikacija ni ve\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
I\u0161\u010dete dodaten zaslu\u017eek, ker s svojo pla\u010do ne morete pre\u017eiveti? Imate veliko prostega \u010dasa? Ne potrebujete posebnih znanj, pomaga, \u010de imate avto in pameten telefon. Prijavite se in denar bo sam na\u0161el pot do vas. To je romanti\u010dna plat zgodbe, ki jo prina\u0161a Uber. Uberjevi evangelisti po spletnih forumih obljubljajo petsto evrov lahkega zaslu\u017eka na mesec, pri \u010demer boste sklenili nova prijateljstva, se dru\u017eili. Prednost imajo tisti, ki radi \u017eurirajo. Delate lahko kjerkoli in kadarkoli. Ste sami svoj \u0161ef. Edina stvar, ki je potrebna za to delo, je, da ste komunikativni. Seveda ga ni \u010dloveka, ki ga taka slu\u017eba ne bi zanimala, a pojdimo po vrsti. Travisova ideja Uber je start up podjetje iz Kalifornije v ZDA. Nastalo je v gara\u017ei, brez sredstev, denarja, ekipe, znanja. Idejo je dobil Travis Kalanick (star\u0161a sta juda iz Avstrije in \u010ce\u0161ke), ko je nekega de\u017eevnega ve\u010dera zaman sku\u0161al priklicati taksi. Pomislil je, kako lepo bi bilo, \u010de bi imel aplikacijo kar na telefonu, kjer bi izbral prostega \u0161oferja. Po mo\u017enosti, da bi bil nekje blizu, da mu ne bi bilo treba dolgo \u010dakati. \u0160e bolje bi bilo, \u010de bi bil istih let. Morda celo z istimi hobiji, podobnim okusom za glasbo, prijatelje. Priznajte, da bi tudi vi najbolj\u0161emu kolegu, ki bi sredi de\u017eevne no\u010di vstal samo zaradi vas in vas peljal domov, pla\u010dali pet evrov za prevoz, pa \u0161e pija\u010do bi mu morda naro\u010dili. Kalanick je z idejo oku\u017eil Garretta Campa, kanadskega investitorja in solastnika spletne strani StumbleUpon, in si tako prislu\u017eil 200.000 dolarjev zagonskega kapitala. Dovolj, da je v nekaj mesecih s prijatelji razvil aplikacijo UberCab. Poleti 2010 so za beta razli\u010dico programa (vsak programer bi vam povedal, da ni \u0161lo za nikakr\u0161en prese\u017eek) pridobili investicijo v vi\u0161ini 1,25 milijona dolarjev. Uberju so se vrata na \u0161iroko odprla. Taksisti v skrbeh, \u0161e bolj dr\u017eave Danes od prvega Uberja ni ostalo ni\u010d. Po \u0161estih letih se lastniki pogovarjajo v milijardah (vrednost podjetja je prek 50 milijard dolarjev). Tudi aplikacija ni ve\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n