Dr\u017eavno pravobranilstvo je pristalo na pobudo murskosobo\u0161kega odvetnika Danila Harija, da naj Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premo\u017eenje izpla\u010da ustrezno od\u0161kodnino. Hari je zastopal interese Elizabete Wurth, 92-letne Hartnerjeve h\u010dere. \u00bbRepublika Slovenija je predlagatelji\u010dinemu odvetniku \u017ee sporo\u010dila, da sogla\u0161a s predlogom, da zaplenjeno premo\u017eenje vrne v obliki od\u0161kodnine z izro\u010ditvijo obveznic Republike Slovenije. Ker predlagateljica \u017eeli raz\u010distiti \u0161e nekatere nejasnosti, njen dokon\u010dni odgovor oziroma opredelitev \u0161e pri\u010dakujemo,\u00ab je na na\u0161e poizvedovanje odgovarila Ines Lampi\u010d z dr\u017eavnega pravobranilstva. Odvetnik Wurthove pa je k temu pojasnil, da so nejasnosti \u017ee raz\u010distili, vendar je vseeno te\u017eko napovedati, kdaj bo sodi\u0161\u010de – obe stranki postopka bosta o svojih stali\u0161\u010dih seznanili sodi\u0161\u010de – izra\u010dunalo od\u0161kodnino. Predvideva sicer, da bo predvidoma v mesecu dni izra\u010dunana ustrezna od\u0161kodnina. Sodi\u0161\u010de se bo pri izra\u010dunu oprlo na denacionalizacijsko zakonodajo. Hari je \u0161e zavrnil mo\u017enost, da bi se sre\u010dali ali vsaj govorili z Wurthovo, kajti “morate razumeti, da bo moja varovanka novembra dopolnila 92 let, in je vse skupaj za njo precej naporno.” Ferdinand Lindvay Hartner je bil v drugi svetovni vojni medvojni \u017eupan Murske Sobote in so mu po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem zaplenili ogromno premo\u017eenja, v katerega so spadali tudi grad pri Gradu na Gori\u010dkem, razko\u0161na vila v Murski Soboti in okoli 460 hektarjev njiv in gozdov, predvsem na obmo\u010dju gori\u010dkih ob\u010din Grad, Kuzma, Roga\u0161ovci in Cankova. Hartner je sicer v za\u010detku marca 1945 pobegnil v Avstrijo in kasneje v Argentino, v kateri je \u017eivel do svoje smrti oktobra 1975. Vrhovno sodi\u0161\u010de pa je nedavno potrdilo sklep vi\u0161jega sodi\u0161\u010da, da je predlog Hartnerjeve h\u010derke za vra\u010dilo premo\u017eenja upravi\u010den in tako kon\u010dalo mletje sodnih mlinov. Dedi\u010di so boj za vra\u010dilo premo\u017eenja oziroma denacionalizacijski postopek spro\u017eili \u017ee v devetdesetih letih, vendar neuspe\u0161no. N<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr\u017eavno pravobranilstvo je pristalo na pobudo murskosobo\u0161kega odvetnika Danila Harija, da naj Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premo\u017eenje izpla\u010da ustrezno od\u0161kodnino. Hari je zastopal interese Elizabete Wurth, 92-letne Hartnerjeve h\u010dere. \u00bbRepublika Slovenija je predlagatelji\u010dinemu odvetniku \u017ee sporo\u010dila, da sogla\u0161a s predlogom, da zaplenjeno premo\u017eenje vrne v obliki od\u0161kodnine z izro\u010ditvijo obveznic Republike Slovenije. Ker predlagateljica \u017eeli raz\u010distiti \u0161e nekatere nejasnosti, njen dokon\u010dni odgovor oziroma opredelitev \u0161e pri\u010dakujemo,\u00ab je na na\u0161e poizvedovanje odgovarila Ines Lampi\u010d z dr\u017eavnega pravobranilstva. Odvetnik Wurthove pa je k temu pojasnil, da so nejasnosti \u017ee raz\u010distili, vendar je vseeno te\u017eko napovedati, kdaj bo sodi\u0161\u010de – obe stranki postopka bosta o svojih stali\u0161\u010dih seznanili sodi\u0161\u010de – izra\u010dunalo od\u0161kodnino. Predvideva sicer, da bo predvidoma v mesecu dni izra\u010dunana ustrezna od\u0161kodnina. Sodi\u0161\u010de se bo pri izra\u010dunu oprlo na denacionalizacijsko zakonodajo. Hari je \u0161e zavrnil mo\u017enost, da bi se sre\u010dali ali vsaj govorili z Wurthovo, kajti “morate razumeti, da bo moja varovanka novembra dopolnila 92 let, in je vse skupaj za njo precej naporno.” Ferdinand Lindvay Hartner je bil v drugi svetovni vojni medvojni \u017eupan Murske Sobote in so mu po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem zaplenili ogromno premo\u017eenja, v katerega so spadali tudi grad pri Gradu na Gori\u010dkem, razko\u0161na vila v Murski Soboti in okoli 460 hektarjev njiv in gozdov, predvsem na obmo\u010dju gori\u010dkih ob\u010din Grad, Kuzma, Roga\u0161ovci in Cankova. Hartner je sicer v za\u010detku marca 1945 pobegnil v Avstrijo in kasneje v Argentino, v kateri je \u017eivel do svoje smrti oktobra 1975. Vrhovno sodi\u0161\u010de pa je nedavno potrdilo sklep vi\u0161jega sodi\u0161\u010da, da je predlog Hartnerjeve h\u010derke za vra\u010dilo premo\u017eenja upravi\u010den in tako kon\u010dalo mletje sodnih mlinov. Dedi\u010di so boj za vra\u010dilo premo\u017eenja oziroma denacionalizacijski postopek spro\u017eili \u017ee v devetdesetih letih, vendar neuspe\u0161no. N<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n