Ustavno sodi\u0161\u010de je v\u010deraj sporo\u010dilo dolgo pri\u010dakovano odlo\u010ditev o izbrisu imetnikov podrejenega kapitala. Dr\u017eava je konec leta 2013 banke namre\u010d re\u0161evala tako z denarjem davkopla\u010devalcev kot z denarjem nekaterih vlagateljev, pri \u010demer je imetnike podrejenih obveznic in delni\u010darje razlastila. Skupaj je \u0161lo za skoraj 600 milijonov evrov njihovega denarja ne glede na to, da so podrejene obveznice slovenskih bank, ki so prina\u0161ale vi\u0161je obresti kot denimo depoziti, kupovali pod druga\u010dnimi pogoji, kot jih je potem opredelila novela zakona o ban\u010dni\u0161tvu. V prospektu ob prodaji obveznic je pisalo, da bi lahko vlagatelji denar, ki so ga vlo\u017eili v podrejene obveznice, izgubili le v primeru ste\u010daja banke. A konec leta 2013 je novela zakona o ban\u010dni\u0161tvu Banki Slovenije omogo\u010dila, da v primeru sanacije ban\u010dnega sistema izbri\u0161e podrejeni kapital, kar ga tudi je. A po mnenju ustavnega sodi\u0161\u010da izbris podrejenega kapitala ni bil v neskladju z ustavo, kakor so zatrjevali pobudniki v zahtevah za oceno ustavnosti zakona o ban\u010dni\u0161tvu. Nasprotno, ustavno sodi\u0161\u010de je sklenilo, da zakon v delih, ki omogo\u010dajo izbris podrejenih obveznosti, nastalih pred uveljavitvijo zakona, ni protiustaven. Prav tako ni zakon po mnenju ustavnih sodnikov posegel v pravico do zasebne lastnine. Podrejene obveznosti, ugotavlja sodi\u0161\u010de, “niso bile pravno enakovredne navadnim terjatvam upnikov bank, saj so v ve\u010dinskem delu tvorile kapital banke, ki je bil namenjen pokrivanju izgub banke in za\u0161\u010diti drugih upnikov, predvsem deponentov”. Je razveljavitev izbrisa \u0161e mo\u017ena? Kar pa je po odlo\u010ditvi ustavnih sodnikov v neskladju z ustavo, je 350. a \u010dlen zakona o ban\u010dni\u0161tvu, ki onemogo\u010da u\u010dinkovito sodno varstvo, ker – tako ustavno sodi\u0161\u010de – zakonodajalec ni upo\u0161teval in ustrezno uravnote\u017eil znatno \u0161ibkej\u0161ega polo\u017eaja vlagateljev v primerjavi z Banko Slovenije. Do samega akta izbrisa pa se ustavno sodi\u0161\u010de ni opredelilo, ampak: ali ga je zdaj sploh \u0161e mogo\u010de izpodbijati? Dr. Sa\u0161a Zagorc s katedre za ustavno pravo na ljubljan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ustavno sodi\u0161\u010de je v\u010deraj sporo\u010dilo dolgo pri\u010dakovano odlo\u010ditev o izbrisu imetnikov podrejenega kapitala. Dr\u017eava je konec leta 2013 banke namre\u010d re\u0161evala tako z denarjem davkopla\u010devalcev kot z denarjem nekaterih vlagateljev, pri \u010demer je imetnike podrejenih obveznic in delni\u010darje razlastila. Skupaj je \u0161lo za skoraj 600 milijonov evrov njihovega denarja ne glede na to, da so podrejene obveznice slovenskih bank, ki so prina\u0161ale vi\u0161je obresti kot denimo depoziti, kupovali pod druga\u010dnimi pogoji, kot jih je potem opredelila novela zakona o ban\u010dni\u0161tvu. V prospektu ob prodaji obveznic je pisalo, da bi lahko vlagatelji denar, ki so ga vlo\u017eili v podrejene obveznice, izgubili le v primeru ste\u010daja banke. A konec leta 2013 je novela zakona o ban\u010dni\u0161tvu Banki Slovenije omogo\u010dila, da v primeru sanacije ban\u010dnega sistema izbri\u0161e podrejeni kapital, kar ga tudi je. A po mnenju ustavnega sodi\u0161\u010da izbris podrejenega kapitala ni bil v neskladju z ustavo, kakor so zatrjevali pobudniki v zahtevah za oceno ustavnosti zakona o ban\u010dni\u0161tvu. Nasprotno, ustavno sodi\u0161\u010de je sklenilo, da zakon v delih, ki omogo\u010dajo izbris podrejenih obveznosti, nastalih pred uveljavitvijo zakona, ni protiustaven. Prav tako ni zakon po mnenju ustavnih sodnikov posegel v pravico do zasebne lastnine. Podrejene obveznosti, ugotavlja sodi\u0161\u010de, “niso bile pravno enakovredne navadnim terjatvam upnikov bank, saj so v ve\u010dinskem delu tvorile kapital banke, ki je bil namenjen pokrivanju izgub banke in za\u0161\u010diti drugih upnikov, predvsem deponentov”. Je razveljavitev izbrisa \u0161e mo\u017ena? Kar pa je po odlo\u010ditvi ustavnih sodnikov v neskladju z ustavo, je 350. a \u010dlen zakona o ban\u010dni\u0161tvu, ki onemogo\u010da u\u010dinkovito sodno varstvo, ker – tako ustavno sodi\u0161\u010de – zakonodajalec ni upo\u0161teval in ustrezno uravnote\u017eil znatno \u0161ibkej\u0161ega polo\u017eaja vlagateljev v primerjavi z Banko Slovenije. Do samega akta izbrisa pa se ustavno sodi\u0161\u010de ni opredelilo, ampak: ali ga je zdaj sploh \u0161e mogo\u010de izpodbijati? Dr. Sa\u0161a Zagorc s katedre za ustavno pravo na ljubljan<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n