V Ve\u010deru v nedeljo sem 25. 9. v rubriki Ona, on (Vegi) \u017eelel prikazati travmati\u010dne posledice prekomernega u\u017eivanja mesa tako za \u017eivali kot tudi za ljudi. Pokazal sem, da so te razse\u017enosti (53 milijard zaklanih kopenskih \u017eivali na leto) mo\u017ene le, \u010de najdemo strategije, kako odmisliti trpljenje \u017eivali in prelo\u017eiti odgovornost za klanje na marginalizirane klavni\u0161ke delavce, ki lahko zaradi narave svojega poklica do\u017eivijo hud stres (kot ka\u017eejo raziskave Fitzgeraldove, Porcherjeve, Dillardove, Joyjeve, Eisnitzeve in Victorjeve). Na moje pisanje se je dne 16. 10. v tem \u010dasopisu odzval gospod Marko Vi\u0161nar. Ne bi bil presene\u010den, \u010de gre za magistra Marka Vi\u0161narja, ki je generalni direktor enega najve\u010djih \u017eivinorejskih podjetij v dr\u017eavi in o katerem po medijih kro\u017eijo novice, povezane z domnevnim zanemarjanjem goveje \u017eivine. Opozarjanje na trpljenje \u017eivali je namre\u010d trn v peti velikih \u017eivinorejcev, saj jim lahko zmanj\u0161a dobi\u010dek, odgovor g. Vi\u0161narja pa bi tako lahko razumeli kot pristransko argumentacijo. Vendar pa bom v nadaljevanju privzel, da pisanje vodijo drugi motivi in da je utemeljeno. Rakotvorne snovi Gospod Vi\u0161nar proti meni postavi dva o\u010ditka. Prvi je, da se je \u010dlovek skozi evolucijo razvil kot vsejedo bitje. Drugi pa, da nam vzreja \u017eivali za zakol omogo\u010da izrabo kmetijske povr\u0161ine, ki ni primerna za gojenje polj\u0161\u010din, s \u010dimer je zvi\u0161ana stopnja samooskrbe s hrano. Na prvi o\u010ditek odgovarjam, da je u\u017eivanje mesa za \u010dloveka morda od \u010dasa do \u010dasa res nujno (\u010deprav si tukaj stroka \u0161e ni edina), vsekakor pa to ne pomeni, da je treba meso in mesne izdelke proizvajati na teko\u010dem traku in jih u\u017eivati vsak dan. Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje jasno opozarja, da sodobne raziskave “rde\u010de meso razvr\u0161\u010dajo v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvi\u0161jo kategorijo rakotvornih snovi za \u010dloveka”. Tudi Vi\u0161nar priznava, da je bilo meso v preteklosti le redko na jedilniku ljudi, takrat, “kadar so pa\u010d pri\u0161li do njega”. Sodobna klavnica, ki nam stre\u017ee s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Ve\u010deru v nedeljo sem 25. 9. v rubriki Ona, on (Vegi) \u017eelel prikazati travmati\u010dne posledice prekomernega u\u017eivanja mesa tako za \u017eivali kot tudi za ljudi. Pokazal sem, da so te razse\u017enosti (53 milijard zaklanih kopenskih \u017eivali na leto) mo\u017ene le, \u010de najdemo strategije, kako odmisliti trpljenje \u017eivali in prelo\u017eiti odgovornost za klanje na marginalizirane klavni\u0161ke delavce, ki lahko zaradi narave svojega poklica do\u017eivijo hud stres (kot ka\u017eejo raziskave Fitzgeraldove, Porcherjeve, Dillardove, Joyjeve, Eisnitzeve in Victorjeve). Na moje pisanje se je dne 16. 10. v tem \u010dasopisu odzval gospod Marko Vi\u0161nar. Ne bi bil presene\u010den, \u010de gre za magistra Marka Vi\u0161narja, ki je generalni direktor enega najve\u010djih \u017eivinorejskih podjetij v dr\u017eavi in o katerem po medijih kro\u017eijo novice, povezane z domnevnim zanemarjanjem goveje \u017eivine. Opozarjanje na trpljenje \u017eivali je namre\u010d trn v peti velikih \u017eivinorejcev, saj jim lahko zmanj\u0161a dobi\u010dek, odgovor g. Vi\u0161narja pa bi tako lahko razumeli kot pristransko argumentacijo. Vendar pa bom v nadaljevanju privzel, da pisanje vodijo drugi motivi in da je utemeljeno. Rakotvorne snovi Gospod Vi\u0161nar proti meni postavi dva o\u010ditka. Prvi je, da se je \u010dlovek skozi evolucijo razvil kot vsejedo bitje. Drugi pa, da nam vzreja \u017eivali za zakol omogo\u010da izrabo kmetijske povr\u0161ine, ki ni primerna za gojenje polj\u0161\u010din, s \u010dimer je zvi\u0161ana stopnja samooskrbe s hrano. Na prvi o\u010ditek odgovarjam, da je u\u017eivanje mesa za \u010dloveka morda od \u010dasa do \u010dasa res nujno (\u010deprav si tukaj stroka \u0161e ni edina), vsekakor pa to ne pomeni, da je treba meso in mesne izdelke proizvajati na teko\u010dem traku in jih u\u017eivati vsak dan. Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje jasno opozarja, da sodobne raziskave “rde\u010de meso razvr\u0161\u010dajo v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvi\u0161jo kategorijo rakotvornih snovi za \u010dloveka”. Tudi Vi\u0161nar priznava, da je bilo meso v preteklosti le redko na jedilniku ljudi, takrat, “kadar so pa\u010d pri\u0161li do njega”. Sodobna klavnica, ki nam stre\u017ee s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n