Prvo telefonsko govorilnico na svetu so postavili v Berlinu, na Potsdamer Platzu, 12. januarja 1881, imenovala se je Fernesprecherkiosk, torej kiosk za pogovore na daljavo. Za uporabo je bilo treba kupiti nekak\u0161ne papirnate karte, imenovane Telefonbillet, ki so omogo\u010dale nekaj minut pogovora. \u017de leta 1899 pa je bil sistem posodobljen in name\u0161\u010den je bil telefon z delovanjem na \u017eetone. Prva telefonska govorilnica v Londonu je najverjetneje stala blizu gosti\u0161\u010da Staple Inn \u017ee maja 1903, postavila in vzdr\u017eevala pa jo je dru\u017eba Grand Central Railway. V Veliki Britaniji so leta 1920 za\u010deli \u0161iriti nacionalno javno omre\u017eje telefonskih govorilnic, prve so bile betonske, hitro zatem pa so se pri\u010dele pojavljati znamenite, danes tradicionalne in prepoznavne govorilnice v kraljevski rde\u010di barvi. V ZDA so od leta 1970 telefone vse redkeje name\u0161\u010dali v zaprte telefonske govorilnice, ki zagotavljajo dolo\u010deno mero zasebnosti, zamenjale so jih odprte govorilnice. Vsaj delno so s tem javne telefone naredili dostopne tudi invalidom. Od leta 1990 pa je po svetu vse manj in manj javnih telefonskih govorilnic, vzrok je seveda hiter razvoj mobilne telefonije. Sicer so jih nekateri sku\u0161ali ohraniti pri \u017eivljenju tako, da so govorilnice posodobili in iz njih naredili brez\u017ei\u010dne to\u010dke za dostop do interneta, pri nas so denimo sku\u0161ali z njihovo pomo\u010djo vzpodbuditi tudi branje z izposojo knjig, ki so bile name\u0161\u010dene v govorilnici, nad telefonom. V Madridu so 30 telefonskih govorilnic, ker so \u017ee bile name\u0161\u010dene ob cesti in so imele dostop do elektri\u010dnega omre\u017eja, predelali v polnilna mesta za elektri\u010dne avtomobile. Eden od sto \u0160vedov Od za\u010detka do danes je z govorilnicami mo\u010dno povezan tudi vandalizem. Na udaru so posebno tiste blizu razli\u010dnih \u0161portnih objektov, kot so nogometni stadioni, pa nekatere v zloglasnih mestnih \u010detrtih. Kljub robustni izdelavi in posebno odpornim telefonom so vandali po vsem svetu obi\u010dajno mo\u010dnej\u0161i in bolj domiselni. V Belgiji so zadnjo javno telefonsko govorilnico dr\u017eavneg<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prvo telefonsko govorilnico na svetu so postavili v Berlinu, na Potsdamer Platzu, 12. januarja 1881, imenovala se je Fernesprecherkiosk, torej kiosk za pogovore na daljavo. Za uporabo je bilo treba kupiti nekak\u0161ne papirnate karte, imenovane Telefonbillet, ki so omogo\u010dale nekaj minut pogovora. \u017de leta 1899 pa je bil sistem posodobljen in name\u0161\u010den je bil telefon z delovanjem na \u017eetone. Prva telefonska govorilnica v Londonu je najverjetneje stala blizu gosti\u0161\u010da Staple Inn \u017ee maja 1903, postavila in vzdr\u017eevala pa jo je dru\u017eba Grand Central Railway. V Veliki Britaniji so leta 1920 za\u010deli \u0161iriti nacionalno javno omre\u017eje telefonskih govorilnic, prve so bile betonske, hitro zatem pa so se pri\u010dele pojavljati znamenite, danes tradicionalne in prepoznavne govorilnice v kraljevski rde\u010di barvi. V ZDA so od leta 1970 telefone vse redkeje name\u0161\u010dali v zaprte telefonske govorilnice, ki zagotavljajo dolo\u010deno mero zasebnosti, zamenjale so jih odprte govorilnice. Vsaj delno so s tem javne telefone naredili dostopne tudi invalidom. Od leta 1990 pa je po svetu vse manj in manj javnih telefonskih govorilnic, vzrok je seveda hiter razvoj mobilne telefonije. Sicer so jih nekateri sku\u0161ali ohraniti pri \u017eivljenju tako, da so govorilnice posodobili in iz njih naredili brez\u017ei\u010dne to\u010dke za dostop do interneta, pri nas so denimo sku\u0161ali z njihovo pomo\u010djo vzpodbuditi tudi branje z izposojo knjig, ki so bile name\u0161\u010dene v govorilnici, nad telefonom. V Madridu so 30 telefonskih govorilnic, ker so \u017ee bile name\u0161\u010dene ob cesti in so imele dostop do elektri\u010dnega omre\u017eja, predelali v polnilna mesta za elektri\u010dne avtomobile. Eden od sto \u0160vedov Od za\u010detka do danes je z govorilnicami mo\u010dno povezan tudi vandalizem. Na udaru so posebno tiste blizu razli\u010dnih \u0161portnih objektov, kot so nogometni stadioni, pa nekatere v zloglasnih mestnih \u010detrtih. Kljub robustni izdelavi in posebno odpornim telefonom so vandali po vsem svetu obi\u010dajno mo\u010dnej\u0161i in bolj domiselni. V Belgiji so zadnjo javno telefonsko govorilnico dr\u017eavneg<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n