Kot endemit Dinarskega krasa \u017eivi le v pe\u0161\u010dici dr\u017eav, v Sloveniji pa je znanih najve\u010d njenih nahajali\u0161\u010d. \u010clove\u0161ka ribica ali mo\u010deril, s strokovnim imenom Proteus anguinus, prebiva v ve\u010dni temi podzemeljskih kra\u0161kih voda, jamskih rek in sifonov. Njen svet je raziskovalcem le te\u017eko dostopen. Da bi razre\u0161ili skrivnosti njenega \u017eivljenja, so potrebne zahtevne biolo\u0161ke raziskave.<\/p>\n
Na oddelku za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani so \u017ee leta 2014 za\u010deli s projektom, ki je najobse\u017enej\u0161a sistemati\u010dna \u0161tudija tega endemita doslej.<\/p>\n
“S projektom \u017eelimo izvedeti ve\u010d o \u010dlove\u0161ki ribici, ki je na\u0161a simbolna \u017eival, a je \u0161e vedno skoraj enako skrivnostna kot pred 100 leti,” je povedal Trontelj. Raziskovalci bodo tako prvi\u010d posku\u0161ali ugotoviti, koliko razli\u010dnih populacij naseljuje na\u0161 kras in kje so raz\u0161irjene, v kak\u0161nih gostotah naseljujejo kra\u0161ke podzemne vode in koliko jih sploh je.<\/p>\n
Zanima jih tudi, ali so populacije razli\u010dnih jam med sabo povezane ter kako dale\u010d lahko potujejo posamezne \u017eivali. “Namre\u010d, bolj kot so populacije izolirane same zase, bolj so ogro\u017eene in izpostavljene ob morebitnih onesna\u017eenjih, do katerih na \u017ealost pogosto prihaja,” je dejal Trontelj.<\/p>\n
Marsikje, kjer je bilo pred desetletji veliko ribic, jih danes ni ve\u010d, posebej na Dolenjskem in Belokranjskem. “To je jasen znak, da populacije upadajo, da so ogro\u017eene, skupaj z drugimi podzemeljskimi \u017eivalmi.”<\/p>\n
Koliko vrst \u010dlove\u0161kih ribic premore dinarski podzemni svet, bodo pokazale \u0161ele nadaljnje raziskave v naslednjih mesecih, gotovo pa jih bo ve\u010d kot pet, meni Trontelj. “To je pomembno, ker bodo nove vrste postale stvar zakonodaje in predmet identifikacije lokalnih prebivalcev. Upamo, da bomo s tem lahko prispevali k ozave\u0161\u010denosti o pomenu kra\u0161ke podzemeljske vode in k navdu\u0161enju za varstvo \u010dlove\u0161ke ribice,” je dejal.<\/p>\n
\u010clove\u0161ke ribice morajo uloviti dvakrat<\/b><\/p>\n
\u0160tetje \u010dlove\u0161kih ribic je potekalo v Postojnski jami, v nekaterih vodnih jamah na Dolenjskem in v Beli krajini ter v podzemeljski reki Reki. Najve\u010d terenskih raziskav pa se je odvijalo v Planinski jami, v kateri so po besedah Trontlja ulovili ve\u010d sto \u017eivali, kar mo\u010dno presega pri\u010dakovanja.<\/p>\n
Pri raziskavah uporabljajo metodo ulova, ozna\u010devanja in ponovnega ga ulova, kar pomeni, da so \u010dlove\u0161ke ribice prvi\u010d ulovili \u017ee lani, letos pa so postopek ponovili. “Statisti\u010dno lahko namre\u010d o tem, kako velika je populacija, sklepamo iz dele\u017ea \u017eivali, ki jih drugo leto ne ulovimo ponovno, in iz dele\u017ea novo ujetih \u017eivali,” je pojasnil Trontelj.<\/p>\n
\u010clove\u0161kim ribicam z brisom odvzamejo genetski vzorec, s pomo\u010djo genetskih metod, ki so podobne tistim v forenziki, pa lahko ugotovijo, ali je bil dolo\u010den proteus ujet \u017ee lani. To primerjajo \u0161e z drugimi podatki, kot je denimo te\u017ea \u010dlove\u0161ke ribice.<\/p>\n
Natan\u010dno pre\u0161tevanje celotne populacije sicer ni mogo\u010de, med drugim tudi zaradi nedostopnosti kra\u0161kega podzemlja. Raziskovalci zato ugotavljajo gostoto v dostopnih vodnih rovih.<\/p>\n
V projektu sodeluje tudi In\u0161titut za raziskovanje krasa, kjer bodo z matemati\u010dnimi hidrogeolo\u0161kimi modeli posku\u0161ali oceniti, kako velik je sistem rovov, ki je raziskovalcem nedostopen. “Iz povpre\u010dne ocene gostote v delih, do katerih lahko pridemo, bomo z ekstrapolacijo ocenili velikost dejanske populacije.”<\/p>\n
V\u010dasih s \u0161kornji in mre\u017eo, danes s potaplja\u010di<\/b><\/p>\n
Kot je dejal Trontelj, so raziskovalci neko\u010d \u010dlove\u0161ke ribice lovili v \u0161kornjih in z mre\u017eico na dolgi palici. “\u010ce smo v jami ujeli dve ali tri na dan, smo bili zadovoljni,” je dejal.<\/p>\n
Danes raziskave potekajo s potaplja\u0161ko opremo, zato je na terenskih raziskavah vedno tudi nekaj potaplja\u010dev, ekipa, ki jih spremlja s \u010dolnom, ter ekipa na kopnem, ki ribice stehta, izmeri, odvzame genetski material, jih fotografira ter zapi\u0161e posebnosti.<\/p>\n
Ekipe v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu zajamejo \u010dim ve\u010d \u010dlove\u0161kih ribic, odvzamejo bris ter jih spustijo nazaj na mesto, kjer so jih ulovili. “Vedno je najpomembneje to, da povzro\u010dimo \u010dim manj stresa in da \u010dim manj vplivamo na naravno razporeditev.<\/p>\n
Nadaljevanje projekta<\/b><\/p>\n
Vzorce DNA, ki so jih raziskovalci pridobili med terenskimi raziskavami, bodo v prihodnjih mesecih izolirali ter spravili obliko, ki jo bodo lahko laboratorijsko in bioinformatsko obdelali. Gre za zahtevne genetske in matemati\u010dne postopke, ki zahtevajo nekaj mesecev dela, je pojasnil Trontelj. Konkretni rezultati bodo znani ob zaklju\u010dku projekta jeseni 2017. Slu\u017eili bodo oblikovanju smernic za spremljanje stanja in varstvo, ki jih \u010dlove\u0161ki ribici kot nacionalno in evropsko pomembni vrsti \u0161e vedno dolgujemo.<\/p>\n
Raziskava poteka v okviru projekta Znanstveni temelji za varstvo \u010dlove\u0161ke ribice – metodologija monitoringa, ocena izhodi\u0161\u010dnega stanja ter identifikacija varstveno pomembnih enot.<\/p>\n
Triletni projekt izvajajo na Oddelku za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani ob pomo\u010di In\u0161tituta za raziskovanje krasa, Jamskega laboratorija Tular, Postojnske jame, mnogih jamarjev, \u0161tudentov ter drugih podpornikov in prostovoljcev. Financira ga Agencija za raziskovalno dejavnost RS, sofinancirata pa ministrstvo za okolje in prostor ter Center za kartografijo favne in flore.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski raziskovalci so pred kratkim zaklju\u010dili s terenskim delom projekta, ki predstavlja najve\u010djo sistemati\u010dno \u0161tudijo \u010dlove\u0161ke ribice v Sloveniji. Doslej smo poznali le eno vrsto, prve ugotovitve pa ka\u017eejo, da v slovenskem podzemlju prebivajo vsaj tri ali \u0161tiri vrste tega jamskega endemita, je povedal Peter Trontelj z biotehni\u0161ke fakultete.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5399,6757,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n