Leto\u0161nje praznovanje dneva reformacije bo za spoznanje slovesnej\u0161e, zaradi bli\u017eine 500. obletnice uradnega za\u010detka reformacije: namre\u010d tega dne 1517. je profesor za biblijsko teologijo in katoli\u0161ki menih Martin Luther (dana\u0161nji ponoreli svet ga pogosto zamenjuje ali celo nadome\u0161\u010da z enim drugim Kingom, najslavnej\u0161im \u010drnim Ameri\u010danom Martinom Luthrom, ki je izrekel tisto znamenito sintagmo “I have a dream”\u00a0…) na vrata doma\u010de cerkve v nem\u0161kem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi cerkve in s tem razgalil krizo v njej. Spro\u017eil je silovito reformno gibanje, ki je povzro\u010dilo notranjo preureditev Katoli\u0161ke cerkve, pa tudi spro\u017eilo nastanek \u0161tevilnih novih cerkva.Luther je zahteval, naj bo Cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslu\u017eje. Trdil je, da \u010dlovek ne potrebuje pape\u017ea, da bi se pribli\u017eal Bogu. Ni se mu zdelo prav, da cerkev ljudem odpu\u0161\u010da grehe proti pla\u010dilu. Trdil je tudi, da bi morala Cerkev Biblijo iz latin\u0161\u010dine prevesti v ljudske jezike. Zavzemal se je proti \u010da\u0161\u010denju svetnikov in relikvij in za to, da bi verniki prebirali Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Prav slednje je pomembno vplivalo na razvoj knji\u017eevnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko knji\u017eevnost. V tem \u010dasu, 1550. leta, je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primo\u017e Trubar. S tem je sloven\u0161\u010dina postala knji\u017eni jezik. Kot 14. narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije in kot osmi moderno slovnico. Letos Trubarjev jubilej Zagotovo je bil protestantizem eno najve\u010djih, najpomembnej\u0161ih duhovnih gibanj v evropski zgodovini. V slovenskih razmerah pa je definitivno oblikoval nacionalno politi\u010dno (samo)zavest, in to skozi standardizacijo jezika in literaturo, postavljal je infrastrukturo za oblikovanje javnosti in zametke moderne dr\u017eave, s svobodno izbiro religije pa vzpostavil tudi temelje individualne svobode. Zadnja leta se nam je pri nas sicer sesulo vse, razen kulturnega izro\u010dila praznika. Pozabljamo tudi, kako mo\u010dna je bila integracija s sv<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161nje praznovanje dneva reformacije bo za spoznanje slovesnej\u0161e, zaradi bli\u017eine 500. obletnice uradnega za\u010detka reformacije: namre\u010d tega dne 1517. je profesor za biblijsko teologijo in katoli\u0161ki menih Martin Luther (dana\u0161nji ponoreli svet ga pogosto zamenjuje ali celo nadome\u0161\u010da z enim drugim Kingom, najslavnej\u0161im \u010drnim Ameri\u010danom Martinom Luthrom, ki je izrekel tisto znamenito sintagmo “I have a dream”\u00a0…) na vrata doma\u010de cerkve v nem\u0161kem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi cerkve in s tem razgalil krizo v njej. Spro\u017eil je silovito reformno gibanje, ki je povzro\u010dilo notranjo preureditev Katoli\u0161ke cerkve, pa tudi spro\u017eilo nastanek \u0161tevilnih novih cerkva.Luther je zahteval, naj bo Cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslu\u017eje. Trdil je, da \u010dlovek ne potrebuje pape\u017ea, da bi se pribli\u017eal Bogu. Ni se mu zdelo prav, da cerkev ljudem odpu\u0161\u010da grehe proti pla\u010dilu. Trdil je tudi, da bi morala Cerkev Biblijo iz latin\u0161\u010dine prevesti v ljudske jezike. Zavzemal se je proti \u010da\u0161\u010denju svetnikov in relikvij in za to, da bi verniki prebirali Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Prav slednje je pomembno vplivalo na razvoj knji\u017eevnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko knji\u017eevnost. V tem \u010dasu, 1550. leta, je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primo\u017e Trubar. S tem je sloven\u0161\u010dina postala knji\u017eni jezik. Kot 14. narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije in kot osmi moderno slovnico. Letos Trubarjev jubilej Zagotovo je bil protestantizem eno najve\u010djih, najpomembnej\u0161ih duhovnih gibanj v evropski zgodovini. V slovenskih razmerah pa je definitivno oblikoval nacionalno politi\u010dno (samo)zavest, in to skozi standardizacijo jezika in literaturo, postavljal je infrastrukturo za oblikovanje javnosti in zametke moderne dr\u017eave, s svobodno izbiro religije pa vzpostavil tudi temelje individualne svobode. Zadnja leta se nam je pri nas sicer sesulo vse, razen kulturnega izro\u010dila praznika. Pozabljamo tudi, kako mo\u010dna je bila integracija s sv<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n