Potem ko je mednarodna skupnost januarja odpravila sankcije proti Iranu, je spomladi predsednik Borut Pahor izdal ukaz o odprtju veleposlani\u0161tva Slovenije v Teheranu. V iranski prestolnici trenutno deluje za\u010dasni odpravnik poslov.<\/p>\n
Odprtje bo spremljala gospodarska delegacija predstavnikov slovenskih podjetij v organizaciji GZS, za katero se prijave \u0161e zbirajo. V Iranu bo s strani partnerske gospodarske zbornice potekal tudi poslovni forum, ki bo namenjen poslovnim sre\u010danjem med slovenskimi in iranskimi podjetji.<\/p>\n
Da bi okrepile poslovne vezi, so \u0161tiri slovenska podjetja takoj ob odpravi sankcij odprla skupno predstavni\u0161tvo v Teheranu. Ob tej prilo\u017enosti je prvi mo\u017e Duola Du\u0161an Olaj izrazil smela pri\u010dakovanja glede vstopa na iranski trg, kjer naj bi kot posledica ekonomskih sankcij vladalo veliko povpra\u0161evanje po tujih izdelkih in tehnologijah.<\/p>\n
“Obseg in \u0161tevilo poslov kot posledico odprtja predstavni\u0161tva je prezgodaj ocenjevati,” je za STA povedal prvi mo\u017e podjetja Duol. Predstavni\u0161tvo je nujno potrebna oblika za uspe\u0161no poslovanje v Iranu, predvsem, ker v Duolu s svojimi izdelki merijo na dr\u017eavna podjetja. Najve\u010dje povpra\u0161evanje bele\u017eijo po hitro postavljivih objektih za industrijsko rabo, kmetijskih skladi\u0161\u010dih in rastlinjakih.<\/p>\n
Odprtje predstavni\u0161tva v Iranu je omogo\u010dilo bolj u\u010dinkovito in teko\u010de spoznavanje s pravili in obi\u010daji, predvsem pa s stanjem na tem tr\u017ei\u0161\u010du, so za STA pojasnili v Riku, kjer realizacije poslov prav tako ne pri\u010dakujejo v tem letu.<\/p>\n
V Comiti razumejo odprtje skupnega predstavni\u0161tva kot naslednji korak pri \u0161iritvi obstoje\u010de dejavnosti na trgih Rusije in drugih trgih centralne Azije. Ocenjujejo, da na velikem iranskem trgu obstajajo konkretne prilo\u017enosti v sektorjih naftne in plinske industrije, energetike in telekomunikacij, o \u010demer se \u0161e dogovarjajo z iranskimi partnerji, ki posebej cenijo lokalno prisotnost podjetij.<\/p>\n
Poslovanje z Iranom kljub mnogim potrebam po uvozu blaga, ki so jih ve\u010dletne sankcije \u0161e pove\u010dale, ni enostavno. “Pri tem ne gre toliko za te\u017eave v smislu poslovanja, je pa vidna izrazita finan\u010dna podhranjenst trga in likvidnosti. Za sklenitev posla ni dovolj zgolj izdelek, ampak je navadno treba pripeljati tudi finan\u010dni vir,” je pojasnil Olaj.<\/p>\n
V Riku so povedali, da so vsi potencialno zanimivi projekti za njihovo podjetje naravnani na tista partnerstva, ki bi investirala v izvedbo re\u0161itev, popla\u010devali pa bi jih dolgoro\u010dno s koncesijami. V Iranu sicer najve\u010d povpra\u0161ujejo po produktih, ki bi se proizvajali v Iranu na osnovi tujih vlaganj, predvsem po infrastrukturnih investicijah, proizvodnji industrijskega blaga in ne nazadnje po blagu za \u0161iroko potro\u0161njo.<\/p>\n
V Iranu naj bi imela podjetja te\u017eave tudi s financiranjem, banke so do Irana nezaupljive. “Osnovni problem, da se banke ne spu\u0161\u010dajo v ban\u010dno poslovanje z iranskimi bankami je v pomanjkanju izku\u0161enj. Stiki se vzpostavljajo na novo in pod pritiskom tako imenovanih sekundarnih sankcij, ki jih vlada ZDA \u0161e ni odpravila. Tudi slovenske banke tako po\u010dasi in previdno, v skladu z ravnanjem drugih tujih bank, vzpostavljajo ban\u010dne stike,” so pojasnili v Riku.<\/p>\n
V Comiti pri\u010dakujejo, da bo prav ban\u010dno poslovanje ena od pomembnej\u0161ih to\u010dk gospodarskega dela pogovorov ob odprtju veleposlani\u0161tva v Teheranu. V Duolu te\u017eav z ban\u010dnim financiranjem nimajo.<\/p>\n
Blagovna menjava med Slovenijo in Iranom je lani znova pri\u010dela nara\u0161\u010dati. Podatki za leto 2015 ka\u017eejo na 28-odstotno rast vrednosti blagovne menjave glede na predlani, s \u010dimer se je ustavilo upadanje, ki je sledilo rekordni, skoraj 100 milijonov evrov vredni menjavi v letu 2011.<\/p>\n
Vrednost slovenskega izvoza je v letu 2015 zna\u0161ala 27,1 milijona evrov, kar je 26 odstotkov ve\u010d kot leta 2014. Vrednost uvoza je lani zna\u0161ala 1,1 milijona evrov, medtem ko smo predlani iz Irana uvozili za 614 milijonov evrov blaga.<\/p>\n
V prvem polletju 2016 se nadaljujejo visoke stopnje rasti tako slovenskega izvoza kot tudi uvoza iz Irana. Skupna vrednost blagovne menjave je zna\u0161ala 18,9 milijona evrov, kar je 77 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Do konca novembra je predviden za\u010detek delovanja veleposlani\u0161tva v Teheranu, ki so ga leta 2013 zaradi var\u010devanja zaprli, so za STA povedali na ministrstvu za zunanje zadeve.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5129,5704,1595],"source":[],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n