Slovenski raziskovalci so pred kratkim zaklju\u010dili s terenskim delom projekta, ki predstavlja najve\u010djo sistemati\u010dno \u0161tudijo \u010dlove\u0161ke ribice v Sloveniji. Doslej smo poznali le eno vrsto, prve ugotovitve pa ka\u017eejo, da v slovenskem podzemlju prebivajo vsaj tri ali \u0161tiri vrste tega jamskega endemita, je povedal Peter Trontelj z biotehni\u0161ke fakultete. Kot endemit Dinarskega krasa \u017eivi le v pe\u0161\u010dici dr\u017eav, v Sloveniji pa je znanih najve\u010d njenih nahajali\u0161\u010d. \u010clove\u0161ka ribica ali mo\u010deril, s strokovnim imenom Proteus anguinus, prebiva v ve\u010dni temi podzemeljskih kra\u0161kih voda, jamskih rek in sifonov. Njen svet je raziskovalcem le te\u017eko dostopen. Da bi razre\u0161ili skrivnosti njenega \u017eivljenja, so potrebne zahtevne biolo\u0161ke raziskave. Na oddelku za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani so \u017ee leta 2014 za\u010deli s projektom, ki je najobse\u017enej\u0161a sistemati\u010dna \u0161tudija tega endemita doslej. “S projektom \u017eelimo izvedeti ve\u010d o \u010dlove\u0161ki ribici, ki je na\u0161a simbolna \u017eival, a je \u0161e vedno skoraj enako skrivnostna kot pred 100 leti,” je povedal Trontelj. Raziskovalci bodo tako prvi\u010d posku\u0161ali ugotoviti, koliko razli\u010dnih populacij naseljuje na\u0161 kras in kje so raz\u0161irjene, v kak\u0161nih gostotah naseljujejo kra\u0161ke podzemne vode in koliko jih sploh je. Zanima jih tudi, ali so populacije razli\u010dnih jam med sabo povezane ter kako dale\u010d lahko potujejo posamezne \u017eivali. “Namre\u010d, bolj kot so populacije izolirane same zase, bolj so ogro\u017eene in izpostavljene ob morebitnih onesna\u017eenjih, do katerih na \u017ealost pogosto prihaja,” je dejal Trontelj. Marsikje, kjer je bilo pred desetletji veliko ribic, jih danes ni ve\u010d, posebej na Dolenjskem in Belokranjskem. “To je jasen znak, da populacije upadajo, da so ogro\u017eene, skupaj z drugimi podzemeljskimi \u017eivalmi.” Koliko vrst \u010dlove\u0161kih ribic premore dinarski podzemni svet, bodo pokazale \u0161ele nadaljnje raziskave v naslednjih mesecih, gotovo pa jih bo ve\u010d kot pet, meni Trontelj. “To je pomembno, ker bodo nove vrste postale stvar zakonodaje in predmet identifikacije lo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski raziskovalci so pred kratkim zaklju\u010dili s terenskim delom projekta, ki predstavlja najve\u010djo sistemati\u010dno \u0161tudijo \u010dlove\u0161ke ribice v Sloveniji. Doslej smo poznali le eno vrsto, prve ugotovitve pa ka\u017eejo, da v slovenskem podzemlju prebivajo vsaj tri ali \u0161tiri vrste tega jamskega endemita, je povedal Peter Trontelj z biotehni\u0161ke fakultete. Kot endemit Dinarskega krasa \u017eivi le v pe\u0161\u010dici dr\u017eav, v Sloveniji pa je znanih najve\u010d njenih nahajali\u0161\u010d. \u010clove\u0161ka ribica ali mo\u010deril, s strokovnim imenom Proteus anguinus, prebiva v ve\u010dni temi podzemeljskih kra\u0161kih voda, jamskih rek in sifonov. Njen svet je raziskovalcem le te\u017eko dostopen. Da bi razre\u0161ili skrivnosti njenega \u017eivljenja, so potrebne zahtevne biolo\u0161ke raziskave. Na oddelku za biologijo Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani so \u017ee leta 2014 za\u010deli s projektom, ki je najobse\u017enej\u0161a sistemati\u010dna \u0161tudija tega endemita doslej. “S projektom \u017eelimo izvedeti ve\u010d o \u010dlove\u0161ki ribici, ki je na\u0161a simbolna \u017eival, a je \u0161e vedno skoraj enako skrivnostna kot pred 100 leti,” je povedal Trontelj. Raziskovalci bodo tako prvi\u010d posku\u0161ali ugotoviti, koliko razli\u010dnih populacij naseljuje na\u0161 kras in kje so raz\u0161irjene, v kak\u0161nih gostotah naseljujejo kra\u0161ke podzemne vode in koliko jih sploh je. Zanima jih tudi, ali so populacije razli\u010dnih jam med sabo povezane ter kako dale\u010d lahko potujejo posamezne \u017eivali. “Namre\u010d, bolj kot so populacije izolirane same zase, bolj so ogro\u017eene in izpostavljene ob morebitnih onesna\u017eenjih, do katerih na \u017ealost pogosto prihaja,” je dejal Trontelj. Marsikje, kjer je bilo pred desetletji veliko ribic, jih danes ni ve\u010d, posebej na Dolenjskem in Belokranjskem. “To je jasen znak, da populacije upadajo, da so ogro\u017eene, skupaj z drugimi podzemeljskimi \u017eivalmi.” Koliko vrst \u010dlove\u0161kih ribic premore dinarski podzemni svet, bodo pokazale \u0161ele nadaljnje raziskave v naslednjih mesecih, gotovo pa jih bo ve\u010d kot pet, meni Trontelj. “To je pomembno, ker bodo nove vrste postale stvar zakonodaje in predmet identifikacije lo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n