Vse od prvega opisa Alzheimerjeve bolezni je znano, da se pri bolezni pojavi propadanje \u017eiv\u010dnih celic. Nastane kot posledica procesa v mo\u017eganih, v katerem se v dolo\u010denih delih mo\u017eganov kopi\u010dijo patolo\u0161ke oblike beljakovin – amiloidna beljakovina in beljakovina tau ter \u0161e posebej fosforilirana oblika te beljakovine.<\/p>\n
Znanstveniki \u017ee vrsto let posku\u0161ajo vplivati na ta proces kopi\u010denja beljakovin. Zadnje zdravilo je bilo registrirano \u017ee ve\u010d kot deset let nazaj, doslej znana zdravila pa se osredoto\u010dajo predvsem na laj\u0161anje simptomov bolezni.<\/p>\n
Z novim cepivom znanstveniki posku\u0161ajo vplivati na sam patolo\u0161ki proces bolezni – “na to, da bi se kopi\u010denje beljakovin ali upo\u010dasnilo ali ustavilo oz. da se bi se vzpostavil proces, s katerim bi se tisto, kar je \u017ee nakopi\u010deno, odstranjevalo,” je za STA pojasnila nevrologinja in vodja centra za kognitivne motnje na ljubljanski nevrolo\u0161ki kliniki Milica Gregori\u010d Kramberger.<\/p>\n
Trenutno v svetovnem merilu poteka nekaj klini\u010dnih \u0161tudij, v katerih preizku\u0161ajo razli\u010dne u\u010dinkovine, ki bi lahko spremenile bolezenski proces Alzheimerjeve bolezni. V dveh klini\u010dnih \u0161tudijah pod vodstvom Gregori\u010d Krambergerjeve sodelujejo tudi slovenski raziskovalci in bolniki.<\/p>\n
Zdravili se po na\u010dinu delovanja razlikujeta. Medtem ko prvo zdravilo proti beljakovini tau spro\u017ei aktivni imunski odziv telesa, pri \u010demer telo samostojno proizvaja protitelesa za beljakovino tau, pa z drugim zdravilom za amiloidno beljakovino bolnikom protitelesa \u017ee vbrizgajo v telo v obliki infuzije, telo pa jih le uporabi.<\/p>\n
V preteklosti so znanstveniki sicer \u017ee preizku\u0161ali ve\u010d razli\u010dnih u\u010dinkovin, vendar rezultati \u017eal niso bili uspe\u0161ni. “Sedanje u\u010dinkovine se zdijo bolj perspektivne, lahko smo bolj optimisti\u010dni in upam, da bo katero od teh zdravil tisto, ki ga bomo lahko \u010dez nekaj let ponudili tudi ve\u010djemu \u0161tevilu slovenskih pacientov,” je dejala Gregori\u010d Krambergerjeva.<\/p>\n
Klini\u010dna \u0161tudija s cepivom proti proteinu tau v Sloveniji \u017ee v teku<\/b><\/p>\n
Proces klini\u010dnih raziskav je zelo dolg. Prva klini\u010dna faza, v kateri so preizku\u0161ali u\u010dinkovine cepiva za protein tau na majhnem \u0161tevilu oseb, se je odvijala v avstrijskem Gradcu, izvedlo pa jo je slova\u0161ko podjetje Axon. Cepivo so preizku\u0161ali na 30 osebah z Alzheimerjevo boleznijo, ki so jih spremljali 72 tednov.<\/p>\n
Ugotovili so, da bolniki cepivo dobro prena\u0161ajo – do pomembnih stranskih u\u010dinkov ni pri\u0161lo, hkrati pa niso zabele\u017eili spremembe oziroma slab\u0161anja Alzheimerjeve bolezni. Ker so bili rezultati ugodni, so za\u010deli z drugo fazo, v kateri poleg sedmih drugih evropskih dr\u017eav sodeluje tudi Slovenija.<\/p>\n
“Cepivo bomo dajali bolnikom z za\u010detno obliko Alzheimerjeve bolezni, pri \u010demer bomo spremljali njihove kognitivne funkcije, splo\u0161no po\u010dutje, odzive na mestu injekcije ter izvide slikanja mo\u017eganov,” je pojasnila Krambergerja. V tej fazi raziskave se bo zdravilo v evropskem prostoru preverjalo na 185 osebah z za\u010detno obliko Alzheimerjeve bolezni.<\/p>\n
V raziskavo bodo v Ljubljani vklju\u010dili \u0161tiri do pet bolnikov, podobno v Mariboru. Raziskavo z u\u010dinkovino proti amiloidni beljakovini pa bodo za\u010deli s kak\u0161nim mesecem zakasnitve, “da se delo lepo ute\u010de”. Raziskovalci namre\u010d \u0161tudije izvajajo poleg rutinskega dela, ki na ta ra\u010dun ne sme trpeti, je pojasnila Gregori\u010d Krambergerjeva.<\/p>\n
“Mo\u017enost, da lahko slovenski raziskovalci sodelujemo v tak\u0161ni klini\u010dni raziskavi, ki je na nek na\u010din pionirska v svetu, je zelo pomembna in nam daje priznanje, da je na\u0161 na\u010din dela primerljiv drugim v svetu in ustreza evropskim na\u010dinom obravnave bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo,” je \u0161e povedala.<\/p>\n
V projektu bodo osve\u0161\u010dali o pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni<\/b><\/p>\n
Medtem ko so zdravniki pred desetletjem obravnavali predvsem bolnike v napredovalem obdobju Alzheimerjeve bolezni, ki so kazali jasne znake demence, imajo danes mo\u017enost, da demenco s \u0161tevilnimi diagnosti\u010dnimi metodami \u017ee zgodaj prepoznajo.<\/p>\n
O pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni bodo na kliniki osve\u0161\u010dali tudi v okviru evropskega projekta IMI (Innovative Medicine Initiative), ki se bo za\u010del januarja prihodnje leto. V triletnem projektu sodelujejo skupaj s \u0160vedsko, Nem\u010dijo, \u0160panijo, Nizozemsko, v Sloveniji pa je poleg centra za kognitivne motnje v projekt vklju\u010deno tudi dru\u0161tvo Spomin\u010dica.<\/p>\n
Ljudi bodo osve\u0161\u010dali preko spletnih aplikacij ali preko t.i. odprte hi\u0161e. “To pomeni, da bomo trikrat ali \u0161tirikrat letno povabili ljudi, ki menijo, da bi lahko imeli te\u017eave zaradi Alzheimerjeve bolezni, ter jim brez \u010dakalnih vrst podali okvirno oceno njihovih te\u017eav, \u010de bo potreba, pa bomo kasneje nadaljevali z obravnavo v obi\u010dajni ambulanti za kognitivne motnje,” je povedala Gregori\u010d Krambergerjeva.<\/p>\n
Sodelovali bodo tudi z nekaj zdravniki dru\u017einske medicine ter z ambulanto za sladkorno bolezen, saj je znano, da so sladkorni bolniki bolj izpostavljeni in dovzetni za demenco, je pojasnila Gregori\u010d Krambergerjeva.<\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen najpogostej\u0161a oblika demence<\/b><\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen je zaenkrat \u0161e neozdravljiva, nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene v povpre\u010dju ljudi po 65. letu starosti. Bolezen je bila prvi\u010d opisana pred 110 leti, v za\u010detku novembra 1906, ko je Alois Alzheimer v pomembnem predavanju na konferenci psihiatrov jugozahodne Nem\u010dije v T\u00fcbingenu prvi\u010d opisal obliko demence, ki jo je odkril pri svoji bolnici Auguste D. Bolezen so kasneje po predlogu Emila Kraepelina poimenovali Alzheimerjeva bolezen.<\/p>\n
Danes je na svetu ve\u010d kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi ve\u010d kot devet milijonov, v Sloveniji pa pribli\u017eno 31.000. Pribli\u017eno 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Demenca, ki nastane zaradi bolezenskih sprememb na mo\u017eganskih celicah, traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdra\u017ejih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za dru\u017ebo.<\/p>\n
Center za kognitivne motnje<\/b><\/p>\n
Center za kognitivne motnje, ki deluje \u017ee osem let, predstavlja osrednjo to\u010dko, kamor naj bi bili napoteni bolniki s sumom na demenco iz ambulant splo\u0161ne medicine in drugih specialisti\u010dnih ambulant. V njem so kljub pomembnosti podro\u010dja in velikega \u0161tevila pacientov z demenco uradno zaposlene le tri osebe, na pomo\u010d pa jim pogosto prisko\u010dijo tudi drugi sodelavci klini\u010dnega oddelka za bolezni \u017eiv\u010devja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Znanstveniki so odkrili u\u010dinkovine za Alzheimerjevo bolezen, ki bi lahko u\u010dinkovito vplivali na potek te doslej neozdravljive bolezni mo\u017eganov. S cepivoma posku\u0161ajo vplivati na to, da se kopi\u010denje beljakovin, ki je glavni vzrok bolezni, upo\u010dasni oz. ustavi. Pri preizku\u0161anju novih zdravil pa sodelujejo tudi slovenski bolniki in raziskovalci.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":165391,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6868,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n