\u0160vedski diplomat Raoul Wallenberg, ki je med drugo svetovno vojno na Mad\u017earskem pomagal ve\u010d tiso\u010d Judom, je bil pribli\u017eno 70 let po izginotju tudi uradno razgla\u0161en za mrtvega, so sporo\u010dile \u0161vedske oblasti. S tem so \u0161vedski dav\u010dni organi ugodili pro\u0161nji Wallenbergove dru\u017eine in za datum njegove smrti dolo\u010dili 31. julij 1952. Wallenbergova dru\u017eina je po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa pro\u0161njo vlo\u017eila marca letos, nato pa pripravila tudi spominsko slovesnost. Diplomata so po drugi svetovni vojni odpeljali v Sovjetsko zvezo, kjer je po tamkaj\u0161njih uradnih podatkih umrl leta 1947. Dru\u017eina je kljub temu desetletja iskala njegove sledi, saj je domnevala, da je morda \u017eivel dlje. Leta 1989 so ji sovjetske oblasti predale Wallenbergov potni list in nekatere druge predmete. Dve leti pozneje sta \u0160vedska in Rusija ustanovili skupno delovno skupino za preiskavo njegove usode, a pri tem nista na\u0161li konkretnih odgovorov. Leta 1912 rojeni Wallenberg je v Budimpe\u0161to prispel po nem\u0161ki okupaciji Mad\u017earske julija 1944, ravno v \u010dasu, ko je regent Miklos Horthy pod pritiskom mednarodne javnosti in Cerkve ukazal zaustavitev deportacije Judov. Za\u010dasno izbolj\u0161anje politi\u010dnega ozra\u010dja je bilo ugodno za re\u0161evanje \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, pri katerem je nemudoma za\u010del sodelovati tudi Wallenberg. \u017de avgusta je Wallenberg izdal 4500 za\u0161\u010ditnih potnih listov in prepri\u010dal mad\u017earske oblasti, da so jih sprejele kot “dru\u017einske dokumente”, tako da je vsak izdani dokument re\u0161il \u017eivljenja ve\u010d oseb. Wallenberg je od za\u010detka uspe\u0161no sodeloval z Rde\u010dim kri\u017eem, diplomati nevtralnih dr\u017eav in svojimi mad\u017earskimi pomo\u010dniki. S somi\u0161ljeniki je pred nacisti re\u0161il \u017eivljenja ve\u010d 1000 posameznikov, pri \u010demer so tudi sami tvegali \u017eivljenje, je o diplomatu pred leti zapisal predsednik Wallenbergovega spominskega odbora Zsolt Nemeth. Ob tem pa se Wallenberg ni zavedal, da bo sam postal \u017ertev nekega drugega zatiralskega re\u017eima. Januarja 1945 so ga namre\u010d sovjetske \u010dete odpeljale v Sovjetsko zvezo, odkoder se ni nikdar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160vedski diplomat Raoul Wallenberg, ki je med drugo svetovno vojno na Mad\u017earskem pomagal ve\u010d tiso\u010d Judom, je bil pribli\u017eno 70 let po izginotju tudi uradno razgla\u0161en za mrtvega, so sporo\u010dile \u0161vedske oblasti. S tem so \u0161vedski dav\u010dni organi ugodili pro\u0161nji Wallenbergove dru\u017eine in za datum njegove smrti dolo\u010dili 31. julij 1952. Wallenbergova dru\u017eina je po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa pro\u0161njo vlo\u017eila marca letos, nato pa pripravila tudi spominsko slovesnost. Diplomata so po drugi svetovni vojni odpeljali v Sovjetsko zvezo, kjer je po tamkaj\u0161njih uradnih podatkih umrl leta 1947. Dru\u017eina je kljub temu desetletja iskala njegove sledi, saj je domnevala, da je morda \u017eivel dlje. Leta 1989 so ji sovjetske oblasti predale Wallenbergov potni list in nekatere druge predmete. Dve leti pozneje sta \u0160vedska in Rusija ustanovili skupno delovno skupino za preiskavo njegove usode, a pri tem nista na\u0161li konkretnih odgovorov. Leta 1912 rojeni Wallenberg je v Budimpe\u0161to prispel po nem\u0161ki okupaciji Mad\u017earske julija 1944, ravno v \u010dasu, ko je regent Miklos Horthy pod pritiskom mednarodne javnosti in Cerkve ukazal zaustavitev deportacije Judov. Za\u010dasno izbolj\u0161anje politi\u010dnega ozra\u010dja je bilo ugodno za re\u0161evanje \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, pri katerem je nemudoma za\u010del sodelovati tudi Wallenberg. \u017de avgusta je Wallenberg izdal 4500 za\u0161\u010ditnih potnih listov in prepri\u010dal mad\u017earske oblasti, da so jih sprejele kot “dru\u017einske dokumente”, tako da je vsak izdani dokument re\u0161il \u017eivljenja ve\u010d oseb. Wallenberg je od za\u010detka uspe\u0161no sodeloval z Rde\u010dim kri\u017eem, diplomati nevtralnih dr\u017eav in svojimi mad\u017earskimi pomo\u010dniki. S somi\u0161ljeniki je pred nacisti re\u0161il \u017eivljenja ve\u010d 1000 posameznikov, pri \u010demer so tudi sami tvegali \u017eivljenje, je o diplomatu pred leti zapisal predsednik Wallenbergovega spominskega odbora Zsolt Nemeth. Ob tem pa se Wallenberg ni zavedal, da bo sam postal \u017ertev nekega drugega zatiralskega re\u017eima. Januarja 1945 so ga namre\u010d sovjetske \u010dete odpeljale v Sovjetsko zvezo, odkoder se ni nikdar<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n