\u017de 16 let pod okriljem Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka daje Vasja Dubrovnik Smole individualno in skupinsko psihosocialno pomo\u010d osebam z motnjami hranjenja, najpogosteje z bulimijo (prenajedanjem, ki mu sledi zavestno izzvano bruhanje) ali anoreksijo (odporom do hrane, katerega posledica je ekstremno huj\u0161anje). S hudimi primeri se soo\u010da Dubrovnik Smoletova v svoji “ordinaciji” – tudi z dekleti, ki pri 180 centimetrih tehtajo 35 kilogramov, in osemletniki z anoreksijo. V ospredje pa vse bolj prihajajo tudi nove oblike tovrstnih motenj, kot je ortoreksija, obsedenost z zdravo prehrano, ki je, kot ima aktualen primer Dubrovnik Smoletova, lahko kombinirana z anoreksijo. Pogovarjali smo se minuli \u010detrtek, tik po zaklju\u010dku skupinske terapije, ki jo ima sogovornica v Infopeki vsakih 14 dni. Kaj ste z dekleti dognale danes? “Imeli smo posebno situacijo. Izpostavljen je bil \u010dlan skupine, ki se je letos priklju\u010dil in v skupino vnesel posebno dinamiko. Doslej je bila skupina sestavljena iz sedmih \u017eensk, z vklju\u010ditvijo mo\u0161kega pa je situacija postala povsem druga\u010dna. Lotili smo se komunikacije, zaradi katere ima on osebne te\u017eave v \u017eivljenju. Vendar ne vem, ali bo skupina sprejela njegov na\u010din. Ostaja odprto vpra\u0161anje, ali bo sploh lahko vklju\u010den vanjo.” Je tak\u0161no skupinsko prevpra\u0161evanje posameznika del integrativne psihoterapije, ki jo uporabljate, oziroma kaj je bistvo tega pristopa? “Integrativna psihoterapija je celosten pristop, ki vklju\u010duje razli\u010dne metode in tehnike, obravnava pa \u010dlovekovo preteklost, sedanjost in tudi prihodnost. S tem na\u010dinom posameznik neposredno stopi v stik s svojim bistvom in svojimi te\u017eavami. Posebna prednost je delo v skupini, v kateri udele\u017eenci spoznavajo, da s svojimi te\u017eavami niso sami, ampak jih lahko v skupini podelijo z drugimi. Tudi \u010de kdo zavzame ve\u010d prostora v skupini ali v posameznem terminu, to pomaga drugim \u010dlanom.” Pa se ljudje v takih skupinah dejansko odpirajo? Ni to te\u017eko \u017ee pred terapevtom, kaj \u0161ele pred v<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017de 16 let pod okriljem Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka daje Vasja Dubrovnik Smole individualno in skupinsko psihosocialno pomo\u010d osebam z motnjami hranjenja, najpogosteje z bulimijo (prenajedanjem, ki mu sledi zavestno izzvano bruhanje) ali anoreksijo (odporom do hrane, katerega posledica je ekstremno huj\u0161anje). S hudimi primeri se soo\u010da Dubrovnik Smoletova v svoji “ordinaciji” – tudi z dekleti, ki pri 180 centimetrih tehtajo 35 kilogramov, in osemletniki z anoreksijo. V ospredje pa vse bolj prihajajo tudi nove oblike tovrstnih motenj, kot je ortoreksija, obsedenost z zdravo prehrano, ki je, kot ima aktualen primer Dubrovnik Smoletova, lahko kombinirana z anoreksijo. Pogovarjali smo se minuli \u010detrtek, tik po zaklju\u010dku skupinske terapije, ki jo ima sogovornica v Infopeki vsakih 14 dni. Kaj ste z dekleti dognale danes? “Imeli smo posebno situacijo. Izpostavljen je bil \u010dlan skupine, ki se je letos priklju\u010dil in v skupino vnesel posebno dinamiko. Doslej je bila skupina sestavljena iz sedmih \u017eensk, z vklju\u010ditvijo mo\u0161kega pa je situacija postala povsem druga\u010dna. Lotili smo se komunikacije, zaradi katere ima on osebne te\u017eave v \u017eivljenju. Vendar ne vem, ali bo skupina sprejela njegov na\u010din. Ostaja odprto vpra\u0161anje, ali bo sploh lahko vklju\u010den vanjo.” Je tak\u0161no skupinsko prevpra\u0161evanje posameznika del integrativne psihoterapije, ki jo uporabljate, oziroma kaj je bistvo tega pristopa? “Integrativna psihoterapija je celosten pristop, ki vklju\u010duje razli\u010dne metode in tehnike, obravnava pa \u010dlovekovo preteklost, sedanjost in tudi prihodnost. S tem na\u010dinom posameznik neposredno stopi v stik s svojim bistvom in svojimi te\u017eavami. Posebna prednost je delo v skupini, v kateri udele\u017eenci spoznavajo, da s svojimi te\u017eavami niso sami, ampak jih lahko v skupini podelijo z drugimi. Tudi \u010de kdo zavzame ve\u010d prostora v skupini ali v posameznem terminu, to pomaga drugim \u010dlanom.” Pa se ljudje v takih skupinah dejansko odpirajo? Ni to te\u017eko \u017ee pred terapevtom, kaj \u0161ele pred v<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n