Zemlja je trenutno na dobri poti, da tretje leto zapored zabele\u017ei najvi\u0161jo povpre\u010dno temperaturo povr\u0161ja od leta 1880, ko so za\u010deli z meritvami. Vsak od prvih osmih mesecev leto\u0161njega leta se je v zgodovino zapisal kot najbolj vro\u010d v zgodovini meritev, september pa je na tej lestvici zasedel drugo mesto, je poro\u010dala francoska tiskovna agencija AFP. Leto\u0161nji september je bil tako v primerjavi z drugimi septembri 20. stoletja v povpre\u010dju za skoraj stopinjo Celzija toplej\u0161i.<\/p>\n
Lani je povpre\u010dna letna temperatura prvi\u010d v zgodovini za polno stopinjo Celzija presegla povpre\u010dje iz predindustrijske ravni, ki se na podro\u010dju zajezitve segrevanja ozra\u010dja uporablja kot neke vrste osrednje merilo. Temperatura arkti\u010dnega povr\u0161ja se je lani izena\u010dila s tistima iz let 2007 in 2011, ko so obakrat namerili za 2,8 stopinje Celzija ve\u010d kot v prej\u0161njem stoletju.<\/p>\n
Koncentracije vseh treh plinov v ozra\u010dju, ki najbolj prispevajo k u\u010dinku tople grede – ogljikovega dioksida, metana in du\u0161ikovega oksida – so lansko leto narasle. Koncentracija ogljikovega dioksida, ki med toplogrednimi plini mo\u010dno prevladuje, je lani prvi\u010d presegla 400 delcev na milijon. Koncentracija metana pa bi po novih ocenah lahko bila dvakrat vi\u0161ja, kot so predvidevali doslej.<\/p>\n
Koncentracija ogljikovega dioksida vsako leto naraste za dva delca na milijon, kar predstavlja pribli\u017eno pol odstotka. Ve\u010dina znanstvenikov se strinja, da jo je treba ohraniti pod vrednostjo 450 delcev, \u010de \u017eelimo dvig povpre\u010dne temperature omejiti pod dvema stopinjama.<\/p>\n
Ledeniki se \u0161e naprej talijo<\/b><\/p>\n
Povr\u0161ina ledenikov na visokih nadmorskih vi\u0161inah se je lani zmanj\u0161ala \u017ee 36. leto zapored. Ledena odeja Grenlandije je med letoma 2003 in 2013 izgubila skoraj dva bilijona ton ledu, led na Arkti\u010dnem oceanu pa se je to poletje skr\u010dil na 4,4 milijona kvadratnih kilometrov.<\/p>\n
Ta mejnik, ki so ga zabele\u017eili 16. septembra, se je precej pribli\u017eal rekordu iz leta 2012, ko je bilo na Arkti\u010dnem morju poleti le 3,39 milijona kvadratnih kilometrov ledu. Znanstveniki predvidevajo, da bi se \u017ee leta 2030 lahko led na tem oceanu med poletjem popolnoma stopil.<\/p>\n
Taljenje ledu dviguje gladino oceanov<\/b><\/p>\n
Tudi lani se je gladina oceanov dvigovala in dosegla raven 70 milimetrov nad tisto iz leta 1993, kar na letni ravni predstavlja pribli\u017eno 3,3 milimetrski dvig. Ponekod v Tihem in Indijskem oceanu pa je bil dvig gladine \u0161e ve\u010dji.<\/p>\n
Hitrost nara\u0161\u010danja gladine se bo v prihajajo\u010dih desetletjih po pri\u010dakovanjih zaradi taljenja ledenikov in drugih ledenih povr\u0161in \u0161e okrepila. Kot navaja AFP, bo to ogrozilo bivalne pogoje ve\u010d deset milijonov ljudi, ki \u017eivijo na ni\u017eje le\u017ee\u010dih predelih sveta.<\/p>\n
Dosedanja predvidevanja so gladino oceanov leta 2100 ozna\u010devala za pribli\u017eno pol metra vi\u0161jo kot danes, najnovej\u0161e ugotovitve znanstvenikov pa ka\u017eejo, da so se pri teh izra\u010dunih u\u0161teli za polovico. Toplogredni plini bi namre\u010d lahko led na Antarktiki stopili v tako veliki meri, da bodo oceani leta 2100 vi\u0161ji kar za cel meter.<\/p>\n
Naravne katastrofe vse pogostej\u0161e<\/b><\/p>\n
Nekateri znanstveniki so izra\u010dunali, da se je \u0161tevilo s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov, kot so su\u0161e, gozdni po\u017eari, poplave in mo\u010dna neurja, od leta 1990 podvojilo. Po ugotovitvah ene od nedavnih \u0161tudij se je mo\u010d tajfunov na Kitajskem, Tajvanu, Japonskem in na Korejskem polotoku od leta 1980 pove\u010dala za 12 do 15 odstotkov.<\/p>\n
Podnebne spremembe so vplivale tudi na \u017eivali in rastline. Prizadele so 19 odstotkov oziroma 1688 \u017eivalskih in rastlinskih vrst s seznama ogro\u017eenih, ki obsega 8688 vrst.<\/p>\n
Avstralski Veliki koralni greben je letos prizadelo najmo\u010dnej\u0161e bledenje koral doslej. Ni\u010d bolje ne ka\u017ee ekosistemom v Sredozemlju, ki bodo v primeru dviga globalne temperature za ve\u010d kot 1,5 stopinje Celzija do\u017eiveli najve\u010djo destabilizacijo v 10.000 letih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V petek je v veljavo stopil pari\u0161ki podnebni sporazum, v katerem so dr\u017eave opredelile dolgoro\u010dni cilj omejitve dviga povpre\u010dne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":167805,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4668,4561],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n