Moram priznati, da sem glede izida ameri\u0161kih predsedni\u0161kih volitev bolj nervozen kot obi\u010dajno zaradi slovenskih – celo parlamentarnih, kaj \u0161ele predsedni\u0161kih. En Pahor ali T\u00fcrk gor ali dol. Trump pa ne. Po brexitu je vse mogo\u010de Upam, da me ob\u010dutek vara, ampak bojim se, da bo zmagal Trump. Skepti\u010den sem do anket in projekcij izidov, \u0161e bolj pa do prepri\u010devalne u\u010dinkovitosti medijev. Resda \u017ee dolgo ni bilo tako intrigantno in zabavno brati etabliranih, kvalitetnih medijev kot med to ameri\u0161ko kampanjo. Toda veliko vpra\u0161anje je, ali to bere \u0161e dovolj ljudi, da bi vse skupaj imelo odlo\u010dilen vpliv. \u017de ve\u010d kot leto dni spremljam poro\u010dila in komentarje ameri\u0161kih in drugih tujih, celo slovenskih medijev na temo fenomena tega bizarnega, outsiderskega, jazbe\u010darskega pretendenta in pozneje tudi uradnega republikanskega kandidata. Z me\u0161anico nelagodja, zaskrbljenosti in privo\u0161\u010dljivosti sem opazoval to samozadovoljno prepri\u010danje tako imenovanega normalnega sveta, da pa mo\u017e od Melanije \u017ee ne more zmagati. Toda 23. junija se je zgodil brexit. Takrat sem spoznal, da je z dovolj demagogije vse mogo\u010de, pa \u010de se liberalni mediji na glavo postavijo. Trump seveda ni osamljen fenomen. Tudi v Evropi imamo tega politi\u010dnega populizma ve\u010d kot dovolj. Tudi v Sloveniji. Postresni\u010dnost \u017divimo v “postfakti\u010dni” ali \u010de ho\u010dete “postresni\u010dnostni”, “postrealni” dobi, ko je korelacija med mnenji in politi\u010dnimi stali\u0161\u010di ljudi – tako politikov kot nas volivcev – in med dejstvi oz. resnico na drugi zreducirana na minimum. Med resnico in med tem, kar si o njej mislimo, ni ve\u010d konkretne povezave. Mislimo in verjamemo to, kar ho\u010demo misliti in verjeti. Toliko slab\u0161e za resnico in dejstva. Tipi\u010den je bil ta teden komentar ekonomista Thomasa Friedmana v New York Timesu. Za\u010del je takole: “To je moja zadnja kolumna pred volitvami, zato bi rad z njo nagovoril ljudi, za katere je najmanj verjetno, da jo bodo prebrali: volivce Donalda Trumpa. Kdo ve? Morda bom imel to sre\u010do, da bodo nekaterim od njih zavili ribe v<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Moram priznati, da sem glede izida ameri\u0161kih predsedni\u0161kih volitev bolj nervozen kot obi\u010dajno zaradi slovenskih – celo parlamentarnih, kaj \u0161ele predsedni\u0161kih. En Pahor ali T\u00fcrk gor ali dol. Trump pa ne. Po brexitu je vse mogo\u010de Upam, da me ob\u010dutek vara, ampak bojim se, da bo zmagal Trump. Skepti\u010den sem do anket in projekcij izidov, \u0161e bolj pa do prepri\u010devalne u\u010dinkovitosti medijev. Resda \u017ee dolgo ni bilo tako intrigantno in zabavno brati etabliranih, kvalitetnih medijev kot med to ameri\u0161ko kampanjo. Toda veliko vpra\u0161anje je, ali to bere \u0161e dovolj ljudi, da bi vse skupaj imelo odlo\u010dilen vpliv. \u017de ve\u010d kot leto dni spremljam poro\u010dila in komentarje ameri\u0161kih in drugih tujih, celo slovenskih medijev na temo fenomena tega bizarnega, outsiderskega, jazbe\u010darskega pretendenta in pozneje tudi uradnega republikanskega kandidata. Z me\u0161anico nelagodja, zaskrbljenosti in privo\u0161\u010dljivosti sem opazoval to samozadovoljno prepri\u010danje tako imenovanega normalnega sveta, da pa mo\u017e od Melanije \u017ee ne more zmagati. Toda 23. junija se je zgodil brexit. Takrat sem spoznal, da je z dovolj demagogije vse mogo\u010de, pa \u010de se liberalni mediji na glavo postavijo. Trump seveda ni osamljen fenomen. Tudi v Evropi imamo tega politi\u010dnega populizma ve\u010d kot dovolj. Tudi v Sloveniji. Postresni\u010dnost \u017divimo v “postfakti\u010dni” ali \u010de ho\u010dete “postresni\u010dnostni”, “postrealni” dobi, ko je korelacija med mnenji in politi\u010dnimi stali\u0161\u010di ljudi – tako politikov kot nas volivcev – in med dejstvi oz. resnico na drugi zreducirana na minimum. Med resnico in med tem, kar si o njej mislimo, ni ve\u010d konkretne povezave. Mislimo in verjamemo to, kar ho\u010demo misliti in verjeti. Toliko slab\u0161e za resnico in dejstva. Tipi\u010den je bil ta teden komentar ekonomista Thomasa Friedmana v New York Timesu. Za\u010del je takole: “To je moja zadnja kolumna pred volitvami, zato bi rad z njo nagovoril ljudi, za katere je najmanj verjetno, da jo bodo prebrali: volivce Donalda Trumpa. Kdo ve? Morda bom imel to sre\u010do, da bodo nekaterim od njih zavili ribe v<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n