Nakupna vinska destinacija pomeni, da k nam ne hodijo samo vinopisci, vinski poznavalci, ki nas omenjajo kot pomembne, visokokakovostne pridelovalce vina, ampak da kupci pri nas vidijo prilo\u017enost za svoje prodajne programe v svojih dr\u017eavah, je za STA pojasnil Brejc.<\/p>\n
Prepri\u010dan je, da smo preve\u010d zagledani v romanti\u010dne razlage o vinski panogi. “Pri nas je veliko stereotipnih in kvazi strokovnih tez, da je Slovenija majhna in da nimamo koli\u010din za izvoz. To lahko govorijo samo tisti, ki o izvozu nimajo pojma. Veliki, znani kupci natan\u010dno vedo, kaj Slovenija zmore, in nas ne prosijo za stvari, ki nam niso namenjene,” \u0161e dodaja Brejc, ki opozarja, da izgubljanje v medsebojnih prerekanjih vsem vinarjem in vinogradnikom \u017ee \u0161koduje.<\/p>\n
Vinogradniki in vinarji pa pogre\u0161ajo tudi enotno strategijo. “A te ne bo, dokler ne bomo po vzoru sosednjih in vinsko uspe\u0161nej\u0161ih dr\u017eav ustanovili generi\u010dnega vinskega telesa in vseh vinarjev vklju\u010dili, lahko tudi z zakonom, v promocijo,” pa je opozoril sekretar Zdru\u017eenja dru\u017einskih vinogradnikov – vinarjev Slovenije Bruno Gaber\u0161ek.<\/p>\n
Generi\u010dno telo bi moralo po njegovih besedah na podlagi aktivne udele\u017ebe vinarjev dolo\u010dati strategijo in jo izvajati. Boji pa se, da bi pri\u0161la neka agencija, ki dela reklame za karkoli – Gaber\u0161ek namre\u010d meni, da ima sektor zadosti znanja. Ob tem pa priznava, da potrebujejo zunanjo vi\u0161jo silo, ki bo vse vinarje, ki so vpisani v register, posadila za isto mizo. “Slovenije kot vinske destinacije ne moremo reklamirati razdrobljeno. Tu mora biti nekdo, ki je nad sektorjem, a obenem povezan z njim, da pozna in ve, kak\u0161ne so mo\u017enosti, ter zna nakazati smer,” pravi Gaber\u0161ek.<\/p>\n
Brejc je pokazal na Avstrijo, kjer so ustanovili generi\u010dno telo, ki razpolaga z 18 milijoni evrov letno, ima ve\u010d kot 20 zaposlenih in sistemati\u010dno skrbi za promocijo avstrijskega vina, ne oziraje se na to, ali gre za velike, srednje ali majhne kleti.<\/p>\n
Brejc je opozoril, da je v zadnjem desetletju padel obseg pridelave grozdja, po letu 2006 se je uvoz vina potrojil, Slovenija pa ob tem izkazuje negativno izvozno uvozno bilanco, ki je lani dosegla skoraj osem milijonov litrov vina.<\/p>\n
Da bi morali bolj lo\u010devati hobi program, kjer imajo nasajenih 300 ali 500 trt, od profesionalnega programa pa je izpostavil prvi mo\u017e Vinske kleti Gori\u0161ka Brda Silvan Per\u0161olja. Prepri\u010dan je, da je treba vlagati v blagovno znamko Slovenije kot vinske de\u017eele. “Slovenija predstavlja okoli 0,4 odstotka evropske vinske pridelave, ampak spada v zgornji najvi\u0161ji segment, nastopati moramo kot enotna blagovna znamka, kot Slovenija,” je dejal.<\/p>\n
Opozoril je, da je zadnjih 20 let prevladoval izrazit individualizem, kjer so ve\u010dji sistemi razpadali, se je pa v tem \u010dasu vzpostavila kakovostna infrastruktura. “Zdaj pa manjka, da bi se vinarji zdru\u017eili skupaj kot enotna ekipa, da postavimo Slovenijo na svetovni vinski zemljevid. To pomeni skupne nastope na sejmih, ve\u010dji poudarek skupne identitete,” je \u0161e dejal Per\u0161olja.<\/p>\n
Ve\u010dkratni vinar leta Jo\u017eef Prus je za STA opozoril, da je pri veliko uvo\u017eenih vinih poreklo neznano, predvsem pa nekatera uvo\u017eena vina na slovenske trgovske police prihajajo z zelo nizko ceno. “Butelj\u010dna vrhunska vina prodajajo po dva evra, kar je neverjetno. A ne vemo, kako je bilo to vino pridelano, predelano,<\/p>\n
negovano. Je tako, kot bi kupili ma\u010dka v \u017eaklju,” je dodal.<\/p>\n
“Na doma\u010dem trgu slovensko vino izgublja tr\u017eni dele\u017e proti uvo\u017eenemu vinu, po na\u0161i oceni se dogaja tudi izguba tr\u017enega dele\u017ea vina proti vsem drugim konkuren\u010dnim pija\u010dam. To je najbolj nevaren trend, ker ka\u017ee, da se zvestoba slovenskih vinopivcev zmanj\u0161uje,” je poudaril Brejc. To je po njegovem mnenju prvi znak, da moramo znova pristopiti k bolj generi\u010dni promociji vina in vinske kulture.<\/p>\n
Vhodni stro\u0161ki vinogradnikov in vinarjev, njihove naravne zmo\u017enosti so tak\u0161ne, da bi najbolj\u0161a in najdra\u017eja v celoti te\u017eko prodali v Sloveniji, saj je trg premajhen, meni Brejc. Prepri\u010dan je, da bi morali z internacionalizacijo vsaj tretjino slovenske vinske pridelave izvoziti.<\/p>\n
Slovenski vinski trg \u017ee ve\u010d desetletij du\u0161i nepreglednost in neevidentiranost. “Letos je po oceni neodvisnih dav\u010dnih svetovalcev, ki so za nas naredili analizo, vina s sivega trga za okoli 27 milijonov litrov, kar predstavlja tretjino slovenske pridelave. Ta nered je destruktiven na celi \u010drti, zaradi tako nejasnih razmer na slovenskem trgu nastopa vino, ki ga tako reko\u010d ni. Za vinarje, ki \u017eivijo izklju\u010dno od grozdja in vina, je ta tekma neenakopravna, tudi statusno,” je opozoril Brejc.<\/p>\n
Sivi trg po Brej\u010devem mnenju tudi onemogo\u010da vzpostavitev strategije in operativnega na\u010drta za panogo, saj evidence niso verodostojne.<\/p>\n
Tudi Gaber\u0161ek poudarja, da neregistrirano vino od\u017eira dohodek registriranim vinarjem, je pa o obsegu tega trga ve\u010d razli\u010dnih ocen. Sam meni, da sivi trg predstavlja \u010detrtino letne pridelave vina, ki povpre\u010dno zna\u0161a od 80 do 90 milijonov litrov vina. “\u010cetrtina torej prihaja z razdrobljenih parcelic, ki po zakonu niso zavezane vpisu v register in prijavljanju pridelka. To je na\u0161a te\u017eava, je pa vpra\u0161anje, koliko v teh \u010dasih, ko se \u017ee tako opu\u0161\u010da kmetijska proizvodnja, zaostrovati zadeve. Ne znamo pravilno zajeti tega in vseh zajeti v evidenco,” je Gabrov\u0161ek spomnil tudi na drugo plat.<\/p>\n
Meni, da bi vpis tudi teh malih pridelovalcev pomenil velik zalogaj s stali\u0161\u010da administriranja, vodenja statistike in nadzora. Opozarja \u0161e, da bi morali najti salomonsko re\u0161itev, da se vendar ohrani obdelanost okolja in pode\u017eelja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vino je velika izvozna prilo\u017enost, ne samo za vinarje, temve\u010d za celo Slovenijo, so prepri\u010dani vinarji, ki pogre\u0161ajo generi\u010dno promocijsko telo za vino in enotno strategijo. “Slovensko vino ima visok kakovosten status, ki bi lahko pove\u010dal prepoznavnost dr\u017eave, da bi postala nakupna vinska destinacija,” meni prvi mo\u017e Vinske dru\u017ebe Du\u0161an Brejc.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":134784,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,2249,6912],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n