Demokratski izvajalec anket ter predsednik Skupine za globalno strategijo (Global Staregy Group) Jefrey Pollock je za STA pojasnil, da so javne ankete skozi predsedni\u0161ko tekmo med Clintonovo in republikancem Donaldom Trumpom precej nihale, zasebne ankete, o katerih ne more podrobno govoriti, ker gre za pla\u010dano lastnino naro\u010dnikov, pa so ostale stabilne.<\/p>\n
Te zasebne ankete sta kampanji izvajali le po desetih ali morda 12 dr\u017eavah, kjer se je pri\u010dakoval tesen izid volitev oziroma ga ni bilo mogo\u010de vnaprej napovedati. Tam, kjer je jasno, kdo bo zmagal, kot na primer v New Yorku ali Teksasu, se jih ne spla\u010da izvajati.<\/p>\n
Clintonova je skozi celotno kampanjo z redkimi izjemami v javnih anketah na nacionalni ravni in v zadostnem \u0161tevilu \u0161e neodlo\u010denih dr\u017eav ohranjala zanesljivo prednost pred Trumpom. Pollock je mimogrede omenil tudi primer Floride, kjer so javne ankete zanihale na stran Trumpa, medtem ko so zasebne notranje ankete demokratske kampanje kazale druga\u010dno sliko.<\/p>\n
Napoved direktorja FBI Jamesa Comeyja o nadaljevanju \u017ee julija sklenjene preiskave v zvezi z elektronsko po\u0161to Clintonove tako ni vplivala na notranje ankete. Ta je takrat v javnih anketah vodila pred Trumpom na nacionalni ravni med tremi do \u0161tirimi odstotki in ta prednost je sedaj enaka.<\/p>\n
Po mnenju Pollcka je odgovor na vpra\u0161anje nihanja javnih anket po Comeyju iskati v tem, da so demokratski volivci po Comeyju bolj neradi odgovarjali na vpra\u0161anja, podobno kot so bili Trumpovi volivci manj navdu\u0161eni za ankete, ko je pri\u0161el na dan video, v katerem se hvali z otipavanjem \u017eenskih spolovil. Takrat je v javnih anketah narasla podpora Clintonovi.<\/p>\n
Comey je z najavo nadaljevanja preiskave proti Clintonovi, ki jo je potem v nedeljo razglasil za kon\u010dano brez mo\u017enosti morebitne obto\u017enice, najverjetneje malce vplival na potek kongresnih volitev, kjer imajo republikanci sedaj ve\u010dje mo\u017enosti za ohranitev ve\u010dine v predstavni\u0161kem domu. Je pa je najverjetneje v senatu po mnenju Pollocka ne bodo ohranili.<\/p>\n
Revija Politico poro\u010da, da velika ve\u010dina strategov ali analitikov obeh strani meni, da bo na volitvah zmagala Clintonova, Comey pa je demokratom malce pokvaril obete za kongres, ker se bodo volivci zavestno ali podzavestno morda odlo\u010dili, da je potrebna uravnote\u017eenost oblasti v Washingtonu. Zaradi tega bo \u0161ampanjce odpiral Wall Street, saj je blokada politi\u010dne oblasti tisto, \u010desar si najbolj \u017eeli.<\/p>\n
Demokratom naj bi uspelo prevzeti senatno ve\u010dino, vendar le za las in sicer tako, da bo ob porazdelitvi sede\u017eev 50 proti 50 odlo\u010dilni glas ve\u010dine prispeval novi podpredsednik ZDA Tim Kaine.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje o tem, ali se lahko tudi ameri\u0161ke ankete tako hudo zmotijo, kot so se britanske pred brexitom, je Pollock odgovoril, da je to seveda mo\u017eno tako kot vse na svetu. Vendar pa v to ne verjame iz preprostega razloga, da ameri\u0161ka predsedni\u0161ka tekma poteka \u017ee ve\u010d kot leto dni in so podatkih prevetreni po dolgem in po\u010dez.<\/p>\n
Med tistimi, ki imajo modele za to, koliko mo\u017enosti ima kdo za zmago, je najbolj konservativen statisti\u010dni guru Nate Silver, ki daje Trumpu le okrog 33 odstotkov mo\u017enosti za zmago. To je dovolj, da nanj rohnijo liberalni mediji, kot je Huffington Post, vendar pa to \u0161e vedno pomeni, da ima Clintonova 67 odstotkov mo\u017enosti.<\/p>\n
Druge analize so veliko bolj na strani demokratke. Tudi Silver je izra\u010dunal, da bo Clintonova dobila 294 elektorskih glasov, kar je ve\u010d kot dovolj za zmago.<\/p>\n
Republikanski predsedni\u0161ki kandidati imajo zadnja desetletja velik problem s tako imenovanim “modrim zidom”, to je mno\u017eico dr\u017eav z velikim \u0161tevilom prebivalcev, ki volijo demokrate. Trumpova strategija razbijanja zidu deloma uspeva, saj je na svojo stran spravil \u0161tevilne bele demokratske volivce, ki se po\u010dutijo zapostavljene.<\/p>\n
Vendar pa se je tega lotil na na\u010din, ki mu zapira pot do drugih glasov, na \u010delu z volivci latinskoameri\u0161kega izvora. Demokratski optimizem izhaja iz \u0161tevilk o udele\u017ebi na pred\u010dasnih volitvah, ki ka\u017eejo, da se jih Latinoameri\u010dani udele\u017eujejo kot \u0161e nikoli doslej. Pri tem zanesljivo ne volijo kandidata, ki je takoj na za\u010detku nezakonite priseljence iz Mehike ozna\u010dil za posiljevalce ter napovedal mno\u017ei\u010dne izgone iz ZDA.<\/p>\n
V Nevadi je doslej volilo 60 odstotkov vseh pri\u010dakovanih udele\u017eencev volitev in Clintonova bi naj imela do sedem odstotkov prednosti, kar pomeni, da mora Trump danes tam za zmago osvojiti veliko ve\u010dino od preostalih 40 odstotkov. Latinoameri\u010dani bodo verjetno Clintonovo ponesli \u010dez rob tudi v Koloradu in na Floridi.<\/p>\n
Pred\u010dasno je doslej glasovalo 43,2 milijona ljudi. Udele\u017eba temnopoltih je bila do ponedeljka ni\u017eja kot leta 2012 za Obamo, vendar pa se je zagnala organizacija Clintonove kampanje ter aktivistov in temnopolte ponekod sedaj vozijo na voli\u0161\u010da z avtobusi.<\/p>\n
Aktivisti Clintonove so konec tedna potrkali na 6,5 milijona vrat volivcev in opravili 8,1 milijona telefonskih klicev v dr\u017eavah, kjer se obeta tesen izid.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Javnomnenjske ankete v ZDA so se tik pred dana\u0161njimi splo\u0161nimi volitvami v povpre\u010dju spet malce premaknile v korist demokratke Hillary Clinton, notranje ankete, ki jih demokrati in republikanci izvajajo zase, pa po zagotovilih strategov skozi vso kampanjo ne ka\u017eejo velikih nihanj.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":169040,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2309,1680,5123,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n