\u017de v preteklih ameri\u0161kih kampanjah se je internet izkazal za izredno u\u010dinkovito in stro\u0161kovno ugodno orodje za \u0161irjenje politi\u010dnih sporo\u010dil. Zadnja predsedni\u0161ka bitka, ki se danes kon\u010duje z volitvami, pa je po mnenju \u0161tevilnih medijev in strokovnjakov onstran lu\u017ee postavila nove mejnike, saj je v ospredje pri\u0161la \u017eelja po obvladovanju spleta in njegove prihodnosti.<\/p>\n
Ameri\u0161ki portal za digitalne tehnologije Wired opozarja, da je bila vloga spleta v ospredju skoraj na vsakem koraku kampanje med republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom in demokratsko kandidatko Hillary Clinton.<\/p>\n
Uporaba zasebnega stre\u017enika za po\u0161iljanje zaupne slu\u017ebene po\u0161te, viralno \u0161irjenje nami\u0161ljenih ali prirejenih zgodb, domnevno rusko hekanje politi\u010dnih institucij v ZDA, poenostavljanje kompleksnih politi\u010dnih idej v 140 znakih tvita in eksplozija t.i. trolanja – splet je bil na vse mogo\u010de na\u010dine v ospredju iztekajo\u010de se kampanje.<\/p>\n
S tem so po pisanju Wireda na povr\u0161je priplavale zelo resne pasti spleta v demokrati\u010dnem procesu – predvsem dejstvo, da napredne digitalne tehnologije ne omogo\u010dajo la\u017eje izbire, ampak kve\u010djemu ote\u017eijo trezno odlo\u010danje. Podobno pravi tudi New York Times, ki je v \u010dlanku prej\u0161nji teden zatrdil, da je splet razrahljal \u010dlovekov stik z resnico.<\/p>\n
Viralno \u0161irjenje alternativne “resnice”<\/b><\/p>\n
Ameri\u0161ka predsedni\u0161ka kampanja je najbolj doslej razgalila nevarnost koncepta, da je vsakdo z ra\u010dunalnikom in dostopom do spleta lahko novinar. To je sicer privedlo do izjemne izbire virov, kar pa po mnenju novinarja New York Timesa Farhada Manjooja ne pomeni bolj\u0161e obve\u0161\u010denosti.<\/p>\n
V tak\u0161nem okolju standardi poro\u010danja hitro padejo, kmalu pa se dose\u017ee tudi to\u010dka, kjer je za hiter zaslu\u017eek najla\u017eje objaviti popolnoma izmi\u0161ljene, a za dolo\u010deno skupino izredno odmevne informacije. Pri tem pomembno vlogo igra tudi velik upad zaupanja javnosti v klasi\u010dne medije, saj posledi\u010dno novi viri informacij postajajo vse bolj popularni.<\/p>\n
Na to ka\u017ee tudi informacija, da je v makedonskem mestu Veles nastalo ve\u010d kot 100 razli\u010dnih spletnih strani, ki objavljajo veliko viralnih informacij v prid Trumpu.<\/p>\n
Pri nastanku teh strani glavno vlogo igra denar, ne pa toliko politi\u010dni interesi, je poro\u010dal portal za digitalno dru\u017ebo Buzzfeed News. Ve\u010d mladih, ra\u010dunalni\u0161ko podkovanih Makedoncev je namre\u010d ugotovilo, da se na dru\u017ebenem omre\u017eju Facebook lepo slu\u017ei na ra\u010dun senzacionalisti\u010dnih novic, \u0161e toliko bolj, \u010de se navezujejo na Trumpa. Resnica pa pri tem ne predstavlja ovire, saj je za viralnost pomembna samo odmevnost.<\/p>\n
Ameri\u0161ke volitve so tako po mnenju \u0161tevilnih medijev le potrditev, da \u017eivimo v obdobju t.i. post-fakti\u010dne politike, v kateri je resnica sekundarnega pomena, politi\u010dna sporo\u010dila pa ciljajo na osnovne \u010dlove\u0161ke emocije in ideolo\u0161ke delitve. Na spletu imajo pa\u010d vse ideje enako te\u017eo, \u010detudi so nekatere popolnoma izmi\u0161ljene, ugotavlja Wired.<\/p>\n
Doba kratkih sporo\u010dil, vse kraj\u0161ega spomina in trolanja<\/b><\/p>\n
Dru\u017ebena omre\u017eja so postala klju\u010dna pri \u0161irjenju politi\u010dnih sporo\u010dil, zaradi razvoja sodobne tehnologije pa je vsako sporo\u010dilo potrebno spraviti na zaslon pametnega telefona. Tehtna politi\u010dna razprava se tako kr\u010di, je v \u010dlanku z naslovom Kako dru\u017ebeni mediji uni\u010dujejo politiko \u017ee septembra lani pisal ameri\u0161ki politi\u010dni portal Politico.<\/p>\n
Po mnenju portala smo trenutno pri\u010da tretji dobi tehnolo\u0161ke prenove v demokrati\u010dni dru\u017ebi. Zaradi potrebe po druga\u010dnem na\u010dinu komuniciranja politikov z volivci so nastala tudi nova pri\u010dakovanja volivcev do politikov. Bolj kot podoba je pomembna osebnost, ugotavlja Politico in dodaja, da so za uspeh bolj pomembna \u010dustva kot razum.<\/p>\n
Po pisanju Wireda poudarjanje emocij razpravo potiska v bolj ekstremne vode, s \u010dimer na svoj ra\u010dun pridejo manj\u0161ine na robu obeh ideolo\u0161kih polov. S tem so nastala plodna tla za razmah t.i. trolanja, nekriti\u010dnega pljuvanja po vsem, kar predstavlja druga\u010dno mnenje od lastnega.<\/p>\n
Poenostavitev politi\u010dne razprave ima \u0161e en u\u010dinek: omogo\u010da hitro spreminjanje tem. Tako je mogo\u010de \u017ee tako raztreseno javnost \u0161e bolj zmesti, da \u0161e bolj hitro pozabi dolo\u010deno temo, pi\u0161e Wired. “Trump je izkoristil to do potankosti. Ljudje za\u010dnejo razpravo o njegovem nastopu na volilni debati. On napade Miss Universe. Ljudje za\u010dnejo razpravo o njegovem domnevnem spolnem nadlegovanju. On se prito\u017ei, da bo izid volitev ponarejen.”<\/p>\n
Kibernetska (ne)varnost<\/b><\/p>\n
Med ameri\u0161ko volilno kampanjo je bila aktualna tema tudi varnost spletnih komunikacij in mo\u017enost njihovih zlorab. Clintonova se je morala med kampanjo braniti pred o\u010ditki, da je \u0161e v \u010dasu, ko je bila dr\u017eavna sekretarka v kabinetu Baracka Obame, uporabljala zasebni stre\u017enik za po\u0161iljanje zaupne slu\u017ebene po\u0161te. S tem naj bi ogrozila dr\u017eavno varnost, \u010deprav se pristojne slu\u017ebe s tovrstnimi o\u010ditki niso strinjale in se niso odlo\u010dile za pregon.<\/p>\n
Dodatno pa je potek kampanje krojilo domnevno rusko hekanje politi\u010dnih institucij v ZDA. Ameri\u0161ke varnostne slu\u017ebe so Rusijo obto\u017eile sodelovanja v napadih na demokratsko stranko in tesnimi sodelavci Clintonove.<\/p>\n
Kot je poro\u010dal New York Times, je to prvi primer, da je tuja sila poskusila vplivati na volitve z uporabo kibernetskega oro\u017eja. Ni sicer jasno, kako bodo ti dogodki vplivali na izid dana\u0161njih volitev, je pa pri tem naraslo zavedanje, da kibernetska varnost lahko pomembno vpliva na demokrati\u010den proces.<\/p>\n
Ameri\u0161ki odziv na domnevne ruske spletne napade za zdaj ostaja stvar ugibanja, \u010deprav vse ve\u010d ameri\u0161kih medijev meni, da zna do njega priti po volitvah. Ameri\u0161ki tehnolo\u0161ki portal Gizmodo tako danes pi\u0161e, da v medijih kro\u017ei vse ve\u010d neuradnih izjav uradnikov o skoraj\u0161njem ameri\u0161kem odzivu. \u010cetudi gre pri tem samo za javno opozorilo Rusiji, da naj nikakor ne posku\u0161a izvesti napada med dana\u0161njim glasovanjem, gre vsekakor za dogodke brez primere v zgodovini, zaklju\u010duje Gizmodo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ena najbolj nenavadnih predsedni\u0161kih kampanj v zgodovini ZDA se bo zapisala v anale tudi zaradi vpliva interneta na njen potek. Vse ve\u010d je opozoril, da je zadnjih 18 mesecev politi\u010dnega \u0161ova v Ameriki razgalilo \u0161tevilne pasti, ki jih lahko splet predstavlja za udejanjanje demokracije.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":153222,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2309,2187,2435,1682],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n