Matilda Serec je 22. oktobra praznovala 107. rojstni dan. “Dobro se \u0161e spomnim, kako ne – bolje se spomnim nazaj kot pa tega, kar se dogaja zdaj,” se nasmeje Matilda, rojena leta 1909 v Kra\u0161\u010dih v dru\u017eini Gider. Bila je prvi otrok v dru\u017eini, v kateri se je rodilo enajst otrok, a ker je bila takrat pri dojen\u010dkih velika umrljivost, jih je pre\u017eivelo le \u0161est – \u0161tiri sestre in brat. V otro\u0161tvu je pre\u017eivela prvo svetovno vojno, \u017ee poro\u010dena in s svojimi otroki pa \u0161e drugo: “To je bilo najhuj\u0161e, kar sem do\u017eivela. Mo\u017ea so vpoklicali Mad\u017eari, jaz pa sama z otroki. Tast ni \u017eelel oditi iz Satahovcev, mi pa smo se usedli na voz, vzeli s seboj, kar smo potrebovali ali kar smo lahko peljali, in smo be\u017eali. Pri\u0161li smo v Mursko Soboto, a je bilo vse polno. Rekli so, pojdite naprej, peljemo se skozi Polano, kjer je bilo spet vse polno. No, potem smo se ustavili na Gorici, pri prvi hi\u0161i na desno, pri Rituperjevih, in smo vpra\u0161ali, ali smo lahko tukaj, in so nam dovolili. Vojna je bila najbolj grozna, kako smo se bali Rusov. To so bili taki grdi ljudje, samo pri\u0161el je in postrelil psa ter koko\u0161i.” V prvi svetovni vojni so, pravi Matilda, imeli sre\u010do, da so jim pomagali sorodniki iz Avstrije, saj so jim dajali obla\u010dila. Svojih otro\u0161kih let se ne le dobro, ampak tudi rada spomni: “Lepo je bilo. Imeli smo vinograd, polno grozdja, jabolk, vsega smo imeli dovolj. Delati pa smo morali \u017ee tudi kot otroci, ko sem pri\u0161la iz \u0161ole, sem dobila nekaj za pod zob, potem pa so o\u010da rekli: \u2018Zdaj pa v gorice, trse vezat, ker gre vse narazen.\u2018” Poro\u010dila se je z Jo\u017eefom Sercem pri svojih 23 letih in se odselila v Satahovce. Primo\u017eila se je k hi\u0161i, kjer so \u017eiveli \u0161e mo\u017eevi star\u0161i, in za ta\u0161\u010do ne najde prav lepih besed: “Veste, kako je, ko pride\u0161 k hi\u0161i\u00a0… mora\u0161 ubogati, tast je bil zelo dober \u010dlovek, ta\u0161\u010da pa ne ravno (smeh).” Z mo\u017eem, ki je umrl \u017ee pred 35 leti, sta imela \u0161est otrok; eden je umrl \u017ee kot dojen\u010dek. “\u0160tiri otroke imam \u0161e zdaj, pet jih je bilo, a najstarej\u0161i sin je umrl v prometni nesre\u010di. Mo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Matilda Serec je 22. oktobra praznovala 107. rojstni dan. “Dobro se \u0161e spomnim, kako ne – bolje se spomnim nazaj kot pa tega, kar se dogaja zdaj,” se nasmeje Matilda, rojena leta 1909 v Kra\u0161\u010dih v dru\u017eini Gider. Bila je prvi otrok v dru\u017eini, v kateri se je rodilo enajst otrok, a ker je bila takrat pri dojen\u010dkih velika umrljivost, jih je pre\u017eivelo le \u0161est – \u0161tiri sestre in brat. V otro\u0161tvu je pre\u017eivela prvo svetovno vojno, \u017ee poro\u010dena in s svojimi otroki pa \u0161e drugo: “To je bilo najhuj\u0161e, kar sem do\u017eivela. Mo\u017ea so vpoklicali Mad\u017eari, jaz pa sama z otroki. Tast ni \u017eelel oditi iz Satahovcev, mi pa smo se usedli na voz, vzeli s seboj, kar smo potrebovali ali kar smo lahko peljali, in smo be\u017eali. Pri\u0161li smo v Mursko Soboto, a je bilo vse polno. Rekli so, pojdite naprej, peljemo se skozi Polano, kjer je bilo spet vse polno. No, potem smo se ustavili na Gorici, pri prvi hi\u0161i na desno, pri Rituperjevih, in smo vpra\u0161ali, ali smo lahko tukaj, in so nam dovolili. Vojna je bila najbolj grozna, kako smo se bali Rusov. To so bili taki grdi ljudje, samo pri\u0161el je in postrelil psa ter koko\u0161i.” V prvi svetovni vojni so, pravi Matilda, imeli sre\u010do, da so jim pomagali sorodniki iz Avstrije, saj so jim dajali obla\u010dila. Svojih otro\u0161kih let se ne le dobro, ampak tudi rada spomni: “Lepo je bilo. Imeli smo vinograd, polno grozdja, jabolk, vsega smo imeli dovolj. Delati pa smo morali \u017ee tudi kot otroci, ko sem pri\u0161la iz \u0161ole, sem dobila nekaj za pod zob, potem pa so o\u010da rekli: \u2018Zdaj pa v gorice, trse vezat, ker gre vse narazen.\u2018” Poro\u010dila se je z Jo\u017eefom Sercem pri svojih 23 letih in se odselila v Satahovce. Primo\u017eila se je k hi\u0161i, kjer so \u017eiveli \u0161e mo\u017eevi star\u0161i, in za ta\u0161\u010do ne najde prav lepih besed: “Veste, kako je, ko pride\u0161 k hi\u0161i\u00a0… mora\u0161 ubogati, tast je bil zelo dober \u010dlovek, ta\u0161\u010da pa ne ravno (smeh).” Z mo\u017eem, ki je umrl \u017ee pred 35 leti, sta imela \u0161est otrok; eden je umrl \u017ee kot dojen\u010dek. “\u0160tiri otroke imam \u0161e zdaj, pet jih je bilo, a najstarej\u0161i sin je umrl v prometni nesre\u010di. Mo<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n