DZ je sprejel dr\u017eavni prora\u010dun za leti 2017 in 2018. Postavke glede stro\u0161kov dela v javnem sektorju sicer \u0161e niso usklajene, a vlada pri\u010dakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati dose\u010di do za\u010detka novega prora\u010dunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za pla\u010de ostati v na\u010drtovanem obsegu. Slovenija v obdobju od leta 2014 dalje spet bele\u017ei rast obsega bruto doma\u010dega proizvoda, ta pa se bo nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. V teh razmerah so prora\u010dunski prihodki v letu 2017 na\u010drtovani v vi\u0161ini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov ve\u010d od ocene leto\u0161njih prihodkov. Leto pozneje se bodo pove\u010dali na blizu 9,3 milijarde evrov. Precej zmernej\u0161a rast je predvidena na strani odhodkov, namre\u010d za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato \u0161e za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018. S tem se bo prora\u010dunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi zna\u0161al prihodnje leto, zmanj\u0161al na 306 milijonov evrov. V dele\u017eu bruto doma\u010dega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018. Vlada je tokrat prora\u010dun prvi\u010d sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi dolo\u010dil najvi\u0161jo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi \u0161e ni mogo\u010de sprostiti vseh v krizi sprejetih var\u010devalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier in finan\u010dna ministrica. Omejitve na podro\u010dju odhodkov za pla\u010de se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 na\u010drtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v vi\u0161ini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pri\u010dakujejo, da bo do novih zvi\u0161anj pokojnin lahko pri\u0161lo tudi med letom. Ker vlada ni znala posre\u010di z natan\u010dnimi podatki o sredstvih za pla\u010de in druge stro\u0161ke dela javnih uslu\u017ebencev, je bila v razpravi dele\u017ena ostrih kritik opozicije. “Na<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
DZ je sprejel dr\u017eavni prora\u010dun za leti 2017 in 2018. Postavke glede stro\u0161kov dela v javnem sektorju sicer \u0161e niso usklajene, a vlada pri\u010dakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati dose\u010di do za\u010detka novega prora\u010dunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za pla\u010de ostati v na\u010drtovanem obsegu. Slovenija v obdobju od leta 2014 dalje spet bele\u017ei rast obsega bruto doma\u010dega proizvoda, ta pa se bo nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. V teh razmerah so prora\u010dunski prihodki v letu 2017 na\u010drtovani v vi\u0161ini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov ve\u010d od ocene leto\u0161njih prihodkov. Leto pozneje se bodo pove\u010dali na blizu 9,3 milijarde evrov. Precej zmernej\u0161a rast je predvidena na strani odhodkov, namre\u010d za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato \u0161e za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018. S tem se bo prora\u010dunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi zna\u0161al prihodnje leto, zmanj\u0161al na 306 milijonov evrov. V dele\u017eu bruto doma\u010dega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018. Vlada je tokrat prora\u010dun prvi\u010d sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi dolo\u010dil najvi\u0161jo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi \u0161e ni mogo\u010de sprostiti vseh v krizi sprejetih var\u010devalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier in finan\u010dna ministrica. Omejitve na podro\u010dju odhodkov za pla\u010de se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 na\u010drtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v vi\u0161ini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pri\u010dakujejo, da bo do novih zvi\u0161anj pokojnin lahko pri\u0161lo tudi med letom. Ker vlada ni znala posre\u010di z natan\u010dnimi podatki o sredstvih za pla\u010de in druge stro\u0161ke dela javnih uslu\u017ebencev, je bila v razpravi dele\u017ena ostrih kritik opozicije. “Na<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n