Slovenija v obdobju od leta 2014 dalje spet bele\u017ei rast obsega bruto doma\u010dega proizvoda, ta pa se bo nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. V teh razmerah so prora\u010dunski prihodki v letu 2017 na\u010drtovani v vi\u0161ini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov ve\u010d od ocene leto\u0161njih prihodkov. Leto pozneje se bodo pove\u010dali na blizu 9,3 milijarde evrov.<\/p>\n
Precej zmernej\u0161a rast je predvidena na strani odhodkov, namre\u010d za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato \u0161e za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018.<\/p>\n
S tem se bo prora\u010dunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi zna\u0161al prihodnje leto, zmanj\u0161al na 306 milijonov evrov. V dele\u017eu bruto doma\u010dega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018.<\/p>\n
Vlada je tokrat prora\u010dun prvi\u010d sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi dolo\u010dil najvi\u0161jo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi \u0161e ni mogo\u010de sprostiti vseh v krizi sprejetih var\u010devalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier in finan\u010dna ministrica.<\/p>\n
Omejitve na podro\u010dju odhodkov za pla\u010de se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 na\u010drtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v vi\u0161ini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pri\u010dakujejo, da bo do novih zvi\u0161anj pokojnin lahko pri\u0161lo tudi med letom.<\/p>\n
Ker vlada ni znala posre\u010di z natan\u010dnimi podatki o sredstvih za pla\u010de in druge stro\u0161ke dela javnih uslu\u017ebencev, je bila v razpravi dele\u017ena ostrih kritik opozicije. “Na kak\u0161en na\u010din boste dobili te milijone? Boste linearno zmanj\u0161ali pla\u010de ali morda predlagali zvi\u0161anje davka na dodano vrednost?” je spra\u0161eval Marko Poga\u010dnik (SDS).<\/p>\n
Finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman je povedala, da bodo potrebni enostranski ukrepi, \u010de dogovora ne bo do konca leta. Te bo treba poiskati na odhodkovni strani prora\u010duna, saj vlada o ukrepih na prihodkovni strani ne razmi\u0161lja. “Vendar pogajanja te\u010dejo. Predlagam, da jih ne ubijemo s tem, da razmi\u0161ljamo na glas o morebitnih nadaljnjih ukrepih,” je dejala.<\/p>\n
Predsednik vlade Miro Cerar je v torek ob za\u010detku obravnave zagotovil, da je tako prora\u010dun za leto 2017 kot tudi prora\u010dun za leto 2018 usmerjen v prihodnost Slovenije in omogo\u010da temelje spodbudnemu poslovnemu okolju. Druga\u010de so menili predvsem poslanci NSi in SDS, ki so vladi o\u010ditali uveljavljanje vedno novih dajatev za gospodarstvo. Januarja 2017 se denimo zvi\u0161uje davek od dohodkov pravnih oseb.<\/p>\n
Po drugi strani se bo z letom 2017 nekoliko preoblikovala lestvica za odmero dohodnine, da bodo manj obremenjene pla\u010de tistih z vi\u0161jimi prejemki od povpre\u010dnih. To ni v\u0161e\u010d poslancem ZL, ki so v razpravi opozarjali, da se ob zni\u017eanju dohodnine za deset odstotkov najbolje pla\u010danim nadaljuje zategovanje pasov za vse ostale.<\/p>\n
Povpre\u010dnina, ki se iz dr\u017eavnega prora\u010duna zagotavlja ob\u010dinam, se zvi\u0161uje, a po mnenju ob\u010dinskih zdru\u017eenj premalo. Za leto 2017 je dolo\u010dena v vi\u0161ini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov ve\u010d kot letos, v letu 2018 pa se bo zvi\u0161ala na 536 evrov.<\/p>\n
Koalicijski poslanci so morali prora\u010dunske dokumente izglasovati sami. Nezadovoljni z neusklajenimi postavkami za pla\u010de so jim v opozicijskih poslanskih skupinah \u017ee v razpravi odrekali podporo, ko kljub pozni uri niso dosegli prestavitve glasovanja, pa eden za drugim napovedali obstrukcijo.<\/p>\n
Vlada je prora\u010dun za prihodnji dve leti pripravila s ciljem spodbujanja gospodarske rasti ter konsolidacije javnih financ s postopnim zni\u017eevanjem dolga. Stro\u0161ki za obresti se tako zmanj\u0161ujejo – v letu 2017 za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa \u0161e za 0,3 odstotka.<\/p>\n
Zastavljena politika bo omogo\u010dila, da sredstva namenimo za klju\u010dne prioritete, te pa so po Cerarjevih besedah zdravje, infrastruktura, varnost, znanost in nenazadnje zaposlovanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Postavke glede stro\u0161kov dela v javnem sektorju sicer \u0161e niso usklajene, a vlada pri\u010dakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati dose\u010di do za\u010detka novega prora\u010dunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za pla\u010de ostati v na\u010drtovanem obsegu.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":140350,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4617,6536],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n