V maro\u0161kem Marake\u0161u se bo danes zaklju\u010dila globalna podnebna konferenca, prva po zgodovinskem sprejetju pari\u0161kega sporazuma v francoski prestolnici decembra lani. Cilj konference je bil ohraniti zagon in potrditi ambicijo iz Pariza, medtem ko pomembnej\u0161ih odlo\u010ditev ne gre pri\u010dakovati. V Marake\u0161u se je od 7. novembra odvilo 22. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP22), 12. sre\u010danje pogodbenic kjotskega protokola (CMP12) ter prvo sre\u010danje pogodbenic pari\u0161kega sporazuma (CMA1). Cilj konference je bil zagnati konkretno delo na podlagi pari\u0161kega sporazuma, dose\u017eenega pred slabim letom dni. V globalnem boju proti podnebnim spremembam je lanskoletna podnebna konferenca v Parizu pomenila pomemben mejnik – tam je namre\u010d 196 pogodbenic (195 dr\u017eav in EU) sprejelo pari\u0161ki sporazum, ki prvi\u010d v zgodovini pri dosegi istega cilja zdru\u017euje tako razvite dr\u017eave kot dr\u017eave v razvoju. Svet zavezuje k omejitvi dviga povpre\u010dne globalne temperature ob\u010dutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in dr\u017eave spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Pari\u0161ki sporazum je v veljavo stopil 4. novembra – presenetljivo hitro, saj je bil potreben prag (ratifikacija s strani 55 dr\u017eav, ki proizvedejo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov) dose\u017een \u017ee 10 mesecev po sprejetju. Vseeno pa je bilo v Marake\u0161u \u0161e prezgodaj za sprejemanje pomembnej\u0161ih odlo\u010ditev; med drugim je neformalni dogovor predvidel, da se najprej vsem dr\u017eavam zagotovi dovolj \u010dasa za izpeljavo ratifikacijskih postopkov. Tako naj bi dr\u017eave tokrat v zaklju\u010dnih sklepih zgolj formalno pozdravile vstop sporazuma v veljavo in se zavzele za nadaljnje delo. Resnej\u0161e odlo\u010ditve pa naj bi nato sledile leta 2017 in \u0161e posebej 2018, ko bodo dr\u017eave izvedle prvi t. i. pospe\u0161evalni dialog, v okviru katerega naj bi zaostrile svoje nacionalne cilje zmanj\u0161evanja izpustov toplogrednih plinov, podane pred Parizom.Svet<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V maro\u0161kem Marake\u0161u se bo danes zaklju\u010dila globalna podnebna konferenca, prva po zgodovinskem sprejetju pari\u0161kega sporazuma v francoski prestolnici decembra lani. Cilj konference je bil ohraniti zagon in potrditi ambicijo iz Pariza, medtem ko pomembnej\u0161ih odlo\u010ditev ne gre pri\u010dakovati. V Marake\u0161u se je od 7. novembra odvilo 22. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP22), 12. sre\u010danje pogodbenic kjotskega protokola (CMP12) ter prvo sre\u010danje pogodbenic pari\u0161kega sporazuma (CMA1). Cilj konference je bil zagnati konkretno delo na podlagi pari\u0161kega sporazuma, dose\u017eenega pred slabim letom dni. V globalnem boju proti podnebnim spremembam je lanskoletna podnebna konferenca v Parizu pomenila pomemben mejnik – tam je namre\u010d 196 pogodbenic (195 dr\u017eav in EU) sprejelo pari\u0161ki sporazum, ki prvi\u010d v zgodovini pri dosegi istega cilja zdru\u017euje tako razvite dr\u017eave kot dr\u017eave v razvoju. Svet zavezuje k omejitvi dviga povpre\u010dne globalne temperature ob\u010dutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in dr\u017eave spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Pari\u0161ki sporazum je v veljavo stopil 4. novembra – presenetljivo hitro, saj je bil potreben prag (ratifikacija s strani 55 dr\u017eav, ki proizvedejo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov) dose\u017een \u017ee 10 mesecev po sprejetju. Vseeno pa je bilo v Marake\u0161u \u0161e prezgodaj za sprejemanje pomembnej\u0161ih odlo\u010ditev; med drugim je neformalni dogovor predvidel, da se najprej vsem dr\u017eavam zagotovi dovolj \u010dasa za izpeljavo ratifikacijskih postopkov. Tako naj bi dr\u017eave tokrat v zaklju\u010dnih sklepih zgolj formalno pozdravile vstop sporazuma v veljavo in se zavzele za nadaljnje delo. Resnej\u0161e odlo\u010ditve pa naj bi nato sledile leta 2017 in \u0161e posebej 2018, ko bodo dr\u017eave izvedle prvi t. i. pospe\u0161evalni dialog, v okviru katerega naj bi zaostrile svoje nacionalne cilje zmanj\u0161evanja izpustov toplogrednih plinov, podane pred Parizom.Svet<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n