Socialdemokratu Martinu Schulzu januarja pote\u010de (\u017ee drugi) dvoinpol letni mandat na \u010delu evropskega parlamenta. Tam je pravilo, da na sredini mandata pride do menjave. Socialdemokrati in konzervativci iz Evropske ljudske stranke (EPP) so se po volitvah dogovorili, da bo druga polovica mandata pripadla EPP. A ker ti isto\u010dasno dr\u017eijo ostale klju\u010dne pozicije v EU-arhitekturi (Jean-Claude Juncker vodi evropsko komisijo, Donald Tusk pa evropski svet), se zadnje tedne preigrava scenarij, da bi Schulz ostal. S tem neuradno sogla\u0161a tudi pomemben del vodstva EPP. Tako bi ohranili ravnote\u017eje mo\u010di, kot izhaja iz zadnjih evropskih volitev. A je karte je preme\u0161alo dejstvo, da bo socialdemokratski zunanji minister Steinmeier v Nem\u010diji tudi po dogovoru z Angelo Merkel pomladi 2017 postal nem\u0161ki predsednik. Schulz, ki ga vrnitev v Nem\u010dijo zanima, naj bi bil v igri za njegovo mesto \u0161efa. V tem primeru bi mesto vodje evropskega parlamenta pripadlo EPP, ker socialdemokrati za Schulza alternative nimajo, a bi S&D zahteval mesto predsednika evropskega sveta, kjer mandat pote\u010de Tusku. “\u010ce bi Schulz ostal, bi bili pred volivci nekredibilni, to bi bila \u0161e ena zaveza, ki se je ne bi dr\u017eali,” ob tem re\u010de Romana Tomc (SDS\/EPP) Med \u0161tirimi kandidati EPP je tudi nekdanji slovenski premier, izku\u0161eni evropski parlamentarec Lojze Peterle (NSi). Poleg njega \u0161e nekdanji komisar Antonio Tajani, ki pa zaradi preteklih afer veliko mo\u017enosti nima, irska poslanka Mairead McGuinness in Francoz Alain Lamassoure. Peterle kot svojo prednost pred ostalimi izpostavlja izku\u0161nje, med njimi so tudi premierske. “Hodim od vrat do vrat, od \u010dloveka do \u010dloveka,” nam je povedal v Bruslju v \u010detrtek. Njegova usmeritev je “delujo\u010da Evropa. V pripravo zakonodaje in razpravo o prihodnosti bi \u017eelel bolj integrirati evropske parlamente. Vse bi tudi obiskal. Ni dovolj, da se vodje poslanskih skupin nacionalnih strank ali \u0161efi zunanjepoliti\u010dnih odborov enkrat na leto poka\u017eejo v Bruslju.” Mandat, ki ga bo dobil novi predsednik, b<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Socialdemokratu Martinu Schulzu januarja pote\u010de (\u017ee drugi) dvoinpol letni mandat na \u010delu evropskega parlamenta. Tam je pravilo, da na sredini mandata pride do menjave. Socialdemokrati in konzervativci iz Evropske ljudske stranke (EPP) so se po volitvah dogovorili, da bo druga polovica mandata pripadla EPP. A ker ti isto\u010dasno dr\u017eijo ostale klju\u010dne pozicije v EU-arhitekturi (Jean-Claude Juncker vodi evropsko komisijo, Donald Tusk pa evropski svet), se zadnje tedne preigrava scenarij, da bi Schulz ostal. S tem neuradno sogla\u0161a tudi pomemben del vodstva EPP. Tako bi ohranili ravnote\u017eje mo\u010di, kot izhaja iz zadnjih evropskih volitev. A je karte je preme\u0161alo dejstvo, da bo socialdemokratski zunanji minister Steinmeier v Nem\u010diji tudi po dogovoru z Angelo Merkel pomladi 2017 postal nem\u0161ki predsednik. Schulz, ki ga vrnitev v Nem\u010dijo zanima, naj bi bil v igri za njegovo mesto \u0161efa. V tem primeru bi mesto vodje evropskega parlamenta pripadlo EPP, ker socialdemokrati za Schulza alternative nimajo, a bi S&D zahteval mesto predsednika evropskega sveta, kjer mandat pote\u010de Tusku. “\u010ce bi Schulz ostal, bi bili pred volivci nekredibilni, to bi bila \u0161e ena zaveza, ki se je ne bi dr\u017eali,” ob tem re\u010de Romana Tomc (SDS\/EPP) Med \u0161tirimi kandidati EPP je tudi nekdanji slovenski premier, izku\u0161eni evropski parlamentarec Lojze Peterle (NSi). Poleg njega \u0161e nekdanji komisar Antonio Tajani, ki pa zaradi preteklih afer veliko mo\u017enosti nima, irska poslanka Mairead McGuinness in Francoz Alain Lamassoure. Peterle kot svojo prednost pred ostalimi izpostavlja izku\u0161nje, med njimi so tudi premierske. “Hodim od vrat do vrat, od \u010dloveka do \u010dloveka,” nam je povedal v Bruslju v \u010detrtek. Njegova usmeritev je “delujo\u010da Evropa. V pripravo zakonodaje in razpravo o prihodnosti bi \u017eelel bolj integrirati evropske parlamente. Vse bi tudi obiskal. Ni dovolj, da se vodje poslanskih skupin nacionalnih strank ali \u0161efi zunanjepoliti\u010dnih odborov enkrat na leto poka\u017eejo v Bruslju.” Mandat, ki ga bo dobil novi predsednik, b<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n