Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vlo\u017eila predlog interventnega zakona za odpravo posledic in povra\u010dilo \u0161kode zaradi nerazgla\u0161enih oporok, je danes pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. S predlogom novele zakona o dedovanju pa v SDS predlagajo vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji, ki bi ga vodilo vrhovno sodi\u0161\u010de. Gorenak je na novinarski konferenci spomnil, da je od leta 1945 nastalo skupno 5329 nerazgla\u0161enih oporok. Po njegovih besedah re\u0161itve za o\u0161kodovance po sedanji zakonodaji ni, ker so za ve\u010dino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki. To pomeni, da ve\u010dina o\u0161kodovanih po obstoje\u010dem pravnem redu ne more tega premo\u017eenja pridobiti ali dobiti od\u0161kodnine. Po oceni SDS lahko te\u017eavo re\u0161ijo le z interventnim zakonom, ki se bo nana\u0161al le na 5329 nerazgla\u0161enih oporok. Predlog zakona je kratek in predvideva nekaj mo\u017enosti. Po prvi bi tisti, ki so bili upravi\u010deni do premo\u017eenja, pa ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, prejeli denarno nadomestilo ali od\u0161kodnino neposredno iz dr\u017eavnega prora\u010duna. V skladu z drugo mo\u017enostjo bi o\u0161kodovanci sku\u0161ali dobiti premo\u017eenje tako, da bi ga zahtevali od tistih ljudi, ki s tem premo\u017eenjem upravljajo, pa ne bi smeli. SDS kot tretjo mo\u017enost predlaga sklenitev sporazuma med ljudmi, ki razpolagajo s premo\u017eenjem, in tistimi, ki bi morali, je povedal Gorenak. Opomnil je \u0161e, da je sedaj na podro\u010dju hranjenja oporok zme\u0161njava, saj so nekatere na sodi\u0161\u010dih, nekatere pri notarjih ali odvetnikih. Da do takih primerov, kot so zalo\u017eene oporoke, v bodo\u010de ne bi moglo ve\u010d prihajati, pa SDS predlaga novelo zakona o dedovanju. Poleg predloga za vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji vsem tistim, ki danes oporoke \u0161e hranijo, predlagajo, da v dolo\u010denem \u010dasu oporoke prenesejo na vrhovno sodi\u0161\u010de. Po vzpostavitvi enotnega registra pa bi moral sodnik, ki vodi postopek dedovanja, preveriti, ali v centralnem registru oporok obstaja v konkretni zadevi kak\u0161na oporoka. Z zakonom \u0161e predvidevajo, da s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vlo\u017eila predlog interventnega zakona za odpravo posledic in povra\u010dilo \u0161kode zaradi nerazgla\u0161enih oporok, je danes pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. S predlogom novele zakona o dedovanju pa v SDS predlagajo vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji, ki bi ga vodilo vrhovno sodi\u0161\u010de. Gorenak je na novinarski konferenci spomnil, da je od leta 1945 nastalo skupno 5329 nerazgla\u0161enih oporok. Po njegovih besedah re\u0161itve za o\u0161kodovance po sedanji zakonodaji ni, ker so za ve\u010dino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki. To pomeni, da ve\u010dina o\u0161kodovanih po obstoje\u010dem pravnem redu ne more tega premo\u017eenja pridobiti ali dobiti od\u0161kodnine. Po oceni SDS lahko te\u017eavo re\u0161ijo le z interventnim zakonom, ki se bo nana\u0161al le na 5329 nerazgla\u0161enih oporok. Predlog zakona je kratek in predvideva nekaj mo\u017enosti. Po prvi bi tisti, ki so bili upravi\u010deni do premo\u017eenja, pa ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, prejeli denarno nadomestilo ali od\u0161kodnino neposredno iz dr\u017eavnega prora\u010duna. V skladu z drugo mo\u017enostjo bi o\u0161kodovanci sku\u0161ali dobiti premo\u017eenje tako, da bi ga zahtevali od tistih ljudi, ki s tem premo\u017eenjem upravljajo, pa ne bi smeli. SDS kot tretjo mo\u017enost predlaga sklenitev sporazuma med ljudmi, ki razpolagajo s premo\u017eenjem, in tistimi, ki bi morali, je povedal Gorenak. Opomnil je \u0161e, da je sedaj na podro\u010dju hranjenja oporok zme\u0161njava, saj so nekatere na sodi\u0161\u010dih, nekatere pri notarjih ali odvetnikih. Da do takih primerov, kot so zalo\u017eene oporoke, v bodo\u010de ne bi moglo ve\u010d prihajati, pa SDS predlaga novelo zakona o dedovanju. Poleg predloga za vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji vsem tistim, ki danes oporoke \u0161e hranijo, predlagajo, da v dolo\u010denem \u010dasu oporoke prenesejo na vrhovno sodi\u0161\u010de. Po vzpostavitvi enotnega registra pa bi moral sodnik, ki vodi postopek dedovanja, preveriti, ali v centralnem registru oporok obstaja v konkretni zadevi kak\u0161na oporoka. Z zakonom \u0161e predvidevajo, da s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n