Na desnici se za polo\u017eaj poteguje ve\u010d kandidatov, odlo\u010ditev pa bo znana do konca meseca. V nedeljo bo namre\u010d prvi krog primarnih volitev, 27. novembra pa \u0161e drugi, odlo\u010dilni krog.<\/p>\n
Na strankarskih volitvah lahko glasuje kdorkoli, \u010de pla\u010da pristojbino v vi\u0161ini dveh evrov ter podpi\u0161e izjavo, da se strinja “z republikanskimi vrednotami desnice in sredine”.<\/p>\n
Glede na ankete ima najve\u010d mo\u017enosti nekdanji premier Alain Juppe, sledi mu nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, na tretjem mestu pa je \u0161e en nekdanji premier, Francois Fillon, \u010digar priljubljenost je v zadnjem \u010dasu narasla.<\/p>\n
Glede na napovedi se bo v drugi krog skoraj gotovo uvrstil Juppe, vpra\u0161anje pa je, kdo bo njegov izzivalec, Sarkozy ali Fillon.<\/p>\n
61-letni Sarkozy si prizadeva poleg tradicionalnih volivcev republikancev na svojo stran dobiti tudi volivce skrajne desnice oziroma razo\u010darane volivce. Opozarja na zaskrbljenost Francozov zaradi priseljevanja in varnosti.<\/p>\n
“Koliko brexitov, koliko ameri\u0161kih volitev, koliko izgubljenih evropskih referendumov bo potrebnih, da boste razumeli jezo ljudi,” je dejal ta teden.<\/p>\n
Po drugi strani se sku\u0161a Juppe pribli\u017eati sredinskim volivcem. Poudarja, da ne bo zasledoval Nacionalne fronte in \u0161\u010duval naroda proti elitam. “Francija ne potrebuje mini Trumpa,” pravijo v njegovem \u0161tabu.<\/p>\n
V zadnjem \u010dasu pa je za \u0161tevilne sredinske volivce in tiste, ki zagovarjajo kr\u0161\u010danske vrednote, vse bolj zanimiv nekdanji premier Francois Fillon. Ta sicer velja za zagovornika neoliberalnih na\u010del in med drugim napoveduje odpu\u0161\u010danja v javnem sektorju.<\/p>\n
Po napovedih anket bi Juppe v drugem krogu strankarskih volitev premagal Sarkozyja, medtem ko je zmagovalca morebitnega dvoboja med Juppejem in Fillonom nemogo\u010de napovedati.<\/p>\n
Kandidat desnice ima vsekakor dobre mo\u017enosti, da se uvrsti v drugi krog predsedni\u0161kih volitev maja 2017 in v njem tudi zmaga. Pri\u010dakovati je namre\u010d, da se bodo pred drugim krogom tradicionalne stranke poenotile s ciljem prepre\u010diti zmago skrajne desni\u010darke Le Penove.<\/p>\n
A vseeno se nekateri spra\u0161ujejo, ali bi se lahko v Franciji prihodnjo pomlad ponovil ameri\u0161ki scenarij in bi Le Penova postala predsednica dr\u017eave, \u010deprav je francoski volilni sistem druga\u010den od ameri\u0161kega in mora kandidat za zmago zbrati ve\u010d kot 50 odstotkov glasov volivcev. Glede na trenutne ankete jo podpira pribli\u017eno \u010detrtina volivcev.<\/p>\n
\u010ce bi se v drugem krogu pomerila Le Penova in Juppe, bi glede na ankete gladko zmagal slednji, \u010de bo kandidat desnice Sarkozy, pa bi utegnilo biti bolj napeto. Kot opozarja francoska tiskovna agencija AFP, namre\u010d Sarkozy za \u0161tevilne sredinske volivce ni sprejemljiv oziroma bi te\u017eko glasovali zanj.<\/p>\n
V Franciji se sicer ne bi zgodilo prvi\u010d, da bi se na predsedni\u0161kih volitvah v drugi krog uvrstil kandidat skrajne desnice. O\u010detu Le Penove Jean-Marie Le Penu je namre\u010d to uspelo leta 2002, ko ga je nato v drugem krogu porazil Jacques Chirac. Tedaj je uvrstitev Le Pena v drugi krog v Franciji povzro\u010dila vsesplo\u0161no zgra\u017eanje.<\/p>\n
A odtlej so se razmere spremenile in Marine Le Pen je za \u0161tevilne Francoze, nezadovoljne z razmerami, ki jih nista uspeli izbolj\u0161ati ne desna ne leva vlada, precej bolj sprejemljiva, kot je bil njen o\u010de, ki se je moral zaradi skrajnih izjav ve\u010dkrat zagovarjati pred sodi\u0161\u010dem.<\/p>\n
Socialisti medtem svojega kandidata \u0161e nimajo. Predsednik Francois Hollande namre\u010d \u0161e ni povedal, ali se bo aprila potegoval za drugi mandat na \u010delu dr\u017eave. Po napovedih naj bi odlo\u010ditev sporo\u010dil decembra, a \u010de se bo odlo\u010dil za vnovi\u010dno kandidaturo, so njegove mo\u017enosti za zmago skoraj ni\u010dne.<\/p>\n
Glede na zadnje raziskave javnega mnenja, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, Hollanda podpirajo le \u0161e \u0161tirje odstotki Francozov. Ameri\u0161ki \u010dasnik New York Times pa je Hollanda pred dnevom mrtvih primerjal kar z \u017eivim mrtvecem.<\/p>\n
Hollandova \u017ee tako nizka priljubljenost je ob\u010dutno padla po jesenski objavi knjige dveh novinarjev \u010dasnika Le Monde po pogovorih s predsednikom z naslovom Predsednik tega ne bi smel re\u010di … V njih je predsednik med drugim kritiziral sodnike, francosko nogometno reprezentanco in celo ministre lastne vlade.<\/p>\n
Od Hollanda se je distanciral celo doslej zvesti mu premier Manuel Valls, ki se bo, \u010de se Hollande ne bo odlo\u010dil za kandidaturo, verjetno sam potegoval za predsedni\u0161ki polo\u017eaj.<\/p>\n
Francoska levica bo imela strankarske volitve \u0161ele v za\u010detku prihodnjega leta.<\/p>\n
Ta teden je kandidaturo napovedal tudi nekdanji gospodarski minister v Vallsovi vladi, \u0161e ne 40-letni Emmanuel Macron. Ta nekdanji ban\u010dnik, ki ga je v vlado pripeljal Hollande, je spomladi ustanovil svoje politi\u010dno gibanje in poziva k premostitvi razlik med desnico in levico ter je v\u0161e\u010d predvsem mladim in poslovnim krogom.<\/p>\n
Napovedal je, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat, zaenkrat pa ga podpira med 16 in 18 odstotkov Francozov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Franciji bodo spomladi prihodnje leto predsedni\u0161ke volitve. Zagotovo bo na njih nastopila vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki si obeta zmago v prvem krogu, zaenkrat pa \u0161e ni jasno, kdo bo zastopal desnico in kdo trenutno vladajo\u010de socialiste.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":175662,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2018,7050,4919],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n