Kot je razvidno iz najnovej\u0161e mese\u010dne informacije o poslovanju bank, ki jo je danes objavila Banka Slovenije, so banke v devetih mesecih oblikovale za 39,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij, potem ko so jih lani v tem \u010dasu za 157,1 milijona evrov.<\/p>\n
Stro\u0161ki s tega naslova so sicer do konca avgusta zaradi neto spro\u0161\u010danja oslabitev in rezervacij ugodno vplivali na poslovni rezultat bank. Za razliko od preteklih mesecev pa so se stro\u0161ki oslabitev in rezervacij septembra pove\u010dali, kar je vplivalo na upo\u010dasnitev rasti dobi\u010dka bank, so pojasnili v nadzorniku ban\u010dnega sistema.<\/p>\n
Na prihodkovni strani je bil bruto dohodek bank v devetmese\u010dju z 863,2 milijona evrov za 1,2 odstotka vi\u0161ji kot v enakem obdobju lani. \u010ciste obresti so se pri tem zni\u017eale za 9,6 odstotka na 507,1 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so se zvi\u0161ali za 21,9 odstotka na 356,1 milijona evrov.<\/p>\n
Operativni stro\u0161ki so bili v devetih mesecih s 489,9 milijona evrov za 1,8 odstotka ni\u017eji kot v lanskem devetmese\u010dju.<\/p>\n
Bilan\u010dna vsota slovenskega ban\u010dnega sistema je bila konec septembra pri 36,3 milijarde evrov in je bila za 2,7 odstotka manj\u0161a kot konec septembra lani. Od za\u010detka leta se je skr\u010dila za 1,09 milijarde evrov, samo septembra pa za nekaj nad 247 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka.<\/p>\n
Po pojasnilih Banke Slovenije so na septembrsko zni\u017eanje vplivale ni\u017eje vloge neban\u010dnega sektorja in nadaljnje zmanj\u0161evanje obveznosti do bank v tujini. Za razliko od preteklih mesecev pa so se pove\u010dale obveznosti do centralnih bank Evrosistema zaradi sodelovanja dveh bank na operaciji refinanciranja bank TLTRO II. Med sredstvi bank pa se je \u0161e zni\u017eal obseg posojil neban\u010dnemu sektorju.<\/p>\n
Kr\u010denje kreditne aktivnosti se je sicer septembra po navedbah Banke Slovenije dodatno upo\u010dasnilo. Obseg posojil neban\u010dnemu sektorju je bil z 19,6 milijarde evrov v primerjavi s septembrom lani manj\u0161i za 4,3 odstotka glede na avgustovsko stanje pa je upadel le za 0,1 odstotka.<\/p>\n
Upo\u010dasnjevanje kr\u010denja se nadaljuje pri posojilih podjetjem, katerih obseg je bil septembra medletno ni\u017eji za 9,7 odstotka, na mese\u010dni ravni pa za 0,5 odstotka. Posojila gospodinjstvom se medtem \u0161e naprej pove\u010dujejo. Septembra se je glede na avgust njihov obseg pove\u010dal za 0,5 odstotka, glede na lanski september pa za 2,6 odstotka.<\/p>\n
V Banki Slovenije ugotavljajo, da je dinamika rasti potro\u0161ni\u0161kih posojil s 3,2 odstotka po letih upadanja \u017ee skoraj dosegla dinamiko rasti stanovanjskih posojil. Rast posojil gospodinjstvom po navedbah ban\u010dnega nadzornika ohranjajo vse skupine bank, tako velike in male banke v ve\u010dinski doma\u010di lasti kot banke v ve\u010dinski tuji lasti.<\/p>\n
Na strani virov je bila rast vlog neban\u010dnega sektorja septembra na medletni ravni 1,9 odstotka, na mese\u010dni ravni pa so vloge upadle za 0,6 odstotka. Obseg vlog je bil konec meseca pri 25,35 milijarde evrov.<\/p>\n
Pri tem so se vloge gospodinjstev kot najpomembnej\u0161i vir financiranja bank septembra glede na avgust zmanj\u0161ale za 0,1 odstotka, v primerjavi s septembrom lani pa so bile vi\u0161je 5,9 odstotka, V devetih mesecih letos so se pove\u010dale za 703 milijone evrov. Vloge podjetij so bile s 5,4 milijarde evrov medletno vi\u0161je za 8,4 odstotka.<\/p>\n
Ob ohranjanju nizkih ravni depozitnih obrestnih mer se po navedbah Banke Slovenije \u0161e naprej pove\u010duje dele\u017e vpoglednih vlog, ki je septembra zna\u0161al \u017ee 62 odstotkov vseh vlog neban\u010dnega sektorja.<\/p>\n
Kakovost kreditnega portfelja bank se \u0161e naprej izbolj\u0161uje. Dele\u017e in obseg terjatev, s katerimi dol\u017eniki zamujajo ve\u010d kot 90 dni, je bil tako septembra pri 6,4 odstotka, kar je 0,3 odstotne to\u010dke manj kot avgusta in 3,5 odstotne to\u010dke manj kot konec lanskega leta. Samo pri podjetjih je bil dele\u017e slabih terjatev z 9,2 odstotki za 0,1 odstotne to\u010dke ni\u017eji kot avgusta in za 6,1 odstotne to\u010dke ni\u017eji kot konec decembra lani.<\/p>\n
Po \u0161ir\u0161i definiciji Evropskega ban\u010dnega organa (Eba), ki vklju\u010duje tudi prestrukturirane terjatve bank, je dele\u017e nedonosnih izpostavljenosti v tretjem \u010detrtletju zna\u0161al 9,2 odstotka, kar je 6,1 odstotne to\u010dke manj kot v zadnjem lanskem trimese\u010dju, so \u0161e navedli v Banki Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Banke v Sloveniji so v prvih devetih mesecih letos ustvarile 290,6 milijona evrov \u010distega dobi\u010dka, kar je 79 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Dobi\u010dek pred davki se je pove\u010dal za 69 odstotkov na 333,9 milijona evrov. Klju\u010dni razlog za to je \u0161e naprej manj\u0161e breme oslabitev in rezervacij.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":139610,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5110,4902],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n