Za presti\u017eni naziv in evropska sredstva v okviru instrumenta Teaming v sklopu programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 se je od leta 2014 potegovalo 169 projektov, med njimi enajst slovenskih. Uspelo je desetim projektom iz devetih dr\u017eav – Slovenije, Srbije, Mad\u017earske, \u010ce\u0161ke, Cipra, Portugalske, Bolgarije, Slova\u0161ke in Latvije.<\/p>\n
To je sploh prvi razpis te vrste v sklopu instrumenta Teaming, namenjenega \u0161irjenju odli\u010dnosti ter premo\u0161\u010danju inovacijske vrzeli v EU. Namen je, da deset centrov odli\u010dnosti iz dr\u017eav, ki sicer zaostajajo na podro\u010dju raziskav in inovacij, v tesnem sodelovanju z bolj uveljavljenimi partnerji izbolj\u0161a stanje, je pojasnil evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.<\/p>\n
Med desetimi izbranci je tudi slovenski projekt Center odli\u010dnosti za raziskave in inovacije na podro\u010dju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE), ki je pridobil 45 milijonov evrov – 15 milijonov evrov iz evropskega prora\u010duna in 30 milijonov evrov od slovenske vlade.<\/p>\n
To pomeni vzpostavitev novega centra odli\u010dnosti v sodelovanju med Univerzo na Primorskem in ostalimi slovenskimi partnerji ter odli\u010dnim partnerjem, nem\u0161kim in\u0161titutom za lesarstvo Fraunhofer. Gre za ustanovitev novega zasebnega neprofitnega zavoda, ki bo imel popolno avtonomijo. Pogodbo bodo podpisali v torek, je za STA v Bruslju pojasnila vodja slovenskega projekta Andreja Kutnar.<\/p>\n
Inovativnost te institucije je po besedah Kutnarjeve v tem, da prena\u0161a dobro prakso nem\u0161kega partnerja Fraunhoferja, ki je prepoznan po odli\u010dnosti pri prenosu znanj v gospodarstvo. Pri razvoju znanstvene odli\u010dnosti na podro\u010dju obnovljivih materialov in grajenega okolja se bodo osredoto\u010dili na modificiran les ter restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje.<\/p>\n
Pri modificiranem lesu gre za to, da les ni\u017eje kakovosti ustrezno modificirajo, da se lahko uporabi tudi v tistih aplikacijah, kjer ga sicer ne bi uspeli, recimo v zahtevnih klimatskih pogojih, za konstrukcije ali za zahtevne produkte, v katerih se trenutno uporabljajo materiali iz fosilnih virov, je pojasnila Kutnarjeva.<\/p>\n
Restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje pa po besedah vodje slovenskega projekta pomeni novo paradigmo, ki nadgrajuje trajnostno gradnjo. Gre za vpliv na okolje v \u010dasu gradnje objekta in njegove uporabe ter vpliv grajenega okolja na zdravje, produktivnost in po\u010dutje \u010dloveka, ki pre\u017eivi od 80 do 85 odstotkov svojega \u010dasa v zaprtih prostorih.<\/p>\n
Konference v Bruslju se je udele\u017eil tudi dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port Toma\u017e Boh, ki poudarja, da je uspeh slovenskega projekta izjemna prilo\u017enost za dodatno utrditev znanstvene odli\u010dnosti v Sloveniji ter velik izziv ne le za slovenske raziskovalce, temve\u010d tudi za ministrstvo in slovensko upravljavsko strukturo na splo\u0161no.<\/p>\n
Prilagoditi bo namre\u010d treba na\u010din uporabe strukturnih sredstev, ki so vir nacionalnega finan\u010dnega prispevka, in zagotoviti ustrezno sinergijo med razli\u010dnimi viri financiranja. Trenutno obstajajo razli\u010dna pravila za razli\u010dne vire denarja, kar je gotovo ena od ovir za nadaljnji usklajen razvoj, je v izjavi za STA pojasnil Boh.<\/p>\n
Pri tem je dr\u017eavni sekretar izpostavil, da so konkretno v primeru instrumenta Teaming \u017ee v fazah priprave podali zelo jasno in v primerjavi z drugimi dr\u017eavami mo\u010dno zavezo, da bo Slovenija iz svojih strukturnih sredstev prispevala do dvakratnik prispevka iz programa Obzorja 2020.<\/p>\n
Druga stvar, ki je po Bohovih besedah pomembna, je vpra\u0161anje sistemskih sprememb na ravni EU. Pri tem je po njegovih navedbah trenutno problem v kontekstu dr\u017eavnih pomo\u010di, ki veljajo za sredstva iz strukturnih skladov, ne veljajo pa za sredstva iz Obzorja 2020, od koder prihaja drugi del sredstev.<\/p>\n
Poleg tega je dr\u017eavni sekretar izpostavil \u0161e pomen vpra\u0161anja nagrajevanja in pla\u010d ter na sploh vzpostavitve ustreznega okolja za delo slovenskih raziskovalcev, tako da bodo ti pridobivali mednarodne izku\u0161nje, a ne bodo be\u017eali iz Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je danes razglasila deset novih centrov odli\u010dnosti, ki bodo iz programa Obzorje 2020 dobili skupaj 140 milijonov evrov za \u0161irjenje znanstvene odli\u010dnosti ter premo\u0161\u010danje raziskovalne vrzeli v Evropi. Med njimi je tudi slovenski projekt na podro\u010dju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":178018,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,1910,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n