Poro\u010dilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nosi naslov Pregled zdravja v Evropi 2016, ka\u017ee, da ima Slovenija v primerjavi z dr\u017eavami \u010dlanicami EU mo\u010dne in \u0161ibke plati, so zapisali na spletni strani Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje.<\/p>\n
Tako je denimo pri\u010dakovano trajanje \u017eivljenja ob rojstvu v Sloveniji preseglo 80 let, kar je 0,3 leta ve\u010d kot je povpre\u010dje 28 \u010dlanic EU. Umrljivost novorojen\u010dkov v Sloveniji je najni\u017eja med vsemi dr\u017eavami EU in zna\u0161a 1,8 umrlih na tiso\u010d \u017eivorojenih otrok, medtem ko evropsko povpre\u010dje zna\u0161a 3,6 na tiso\u010d \u017eivorojenih otrok.<\/p>\n
Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je ve\u010dja od povpre\u010dne stopnje umrljivosti zaradi raka v dr\u017eavah EU. V tem kazalniku Slovenijo presegajo samo Hrva\u0161ka, Slova\u0161ka in Mad\u017earska. Prav tako je ve\u010dja od povpre\u010dja EU umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih.<\/p>\n
\u017divljenjski slog prebivalcev Slovenije je v ve\u010dini primerov blizu povpre\u010dja EU. Slovenija je uspela zmanj\u0161ati dele\u017e 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat tedensko. Dele\u017e odraslih mo\u0161kih, ki redno kadijo, je v Sloveniji 22-odstoten in je za \u0161tiri odstotne to\u010dke ni\u017eji od povpre\u010dja EU. Dele\u017e \u017eensk, ki redno kadijo, pa je eno odstotno to\u010dko ni\u017eji od dele\u017ea v EU, ki zna\u0161a 17 odstotkov.<\/p>\n
Dele\u017e odraslih, ki so prekomerno hranjeni, je v Sloveniji 19-odstoten in je za tri odstotne to\u010dke vi\u0161ji od povpre\u010dja EU. Dele\u017e mladostnikov, ki vsakodnevno u\u017eivajo sadje, je v Sloveniji podoben evropskemu povpre\u010dju, nekoliko slab\u0161e od povpre\u010dja se odre\u017eejo pri u\u017eivanju zelenjave. Pri odrasli populaciji je stanje nekoliko druga\u010dno, saj je dele\u017e odraslih, ki vsakodnevno u\u017eivajo sadje in zelenjavo, vi\u0161ji od evropskega povpre\u010dja.<\/p>\n
Dele\u017e mladostnikov, ki se vsakodnevno gibljejo, je ni\u017eji od evropskega povpre\u010dja. Dele\u017e odraslih prebivalcev, ki se aktivno ukvarjajo s \u0161portnimi aktivnostmi vsaj 150 minut na teden, pa je vi\u0161ji od evropskega povpre\u010dja.<\/p>\n
V Sloveniji letno bele\u017eimo 253 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko prepre\u010dili z ustreznimi javnozdravstvenimi intervencijami v naj\u0161ir\u0161em smislu, medtem ko je v povpre\u010dju EU takih smrti 204 na 100.000 prebivalcev. Hkrati je v Sloveniji 118 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko prepre\u010dili s pomo\u010djo ustrezne medicinske tehnologije, \u010de bi bila na voljo na kraju smrti. V EU je v povpre\u010dju takih smrti 119 na 100.000 prebivalcev, navaja poro\u010dilo.<\/p>\n
Slovenija je med dr\u017eavami z najvi\u0161jimi dele\u017ei odzivnosti na presejalni program za odkrivanje raka materni\u010dnega vratu, posledi\u010dno je bolj\u0161e od povpre\u010dja EU tudi petletno pre\u017eivetje bolnic in ni\u017eja umrljivost.<\/p>\n
Precepljenost populacije proti otro\u0161kim boleznim je v Sloveniji enaka povpre\u010dju EU. Je pa zaskrbljujo\u010de upadel dele\u017e oseb nad 65 let, ki se cepijo proti gripi. \u0160e v letu 2004 se je cepilo okrog 30 odstotkov starej\u0161ih, v letu 2014 le \u0161e 11 odstotkov.<\/p>\n
V tokratnem poro\u010dilu je posebno poglavje namenjeno vplivu slabega zdravja na stanje na trgu dela. Podatki ka\u017eejo nasploh nizke stopnje aktivnosti v Sloveniji v populaciji, ki je stara med 50 in 59 let. \u0160e bistveno ni\u017eje stopnje aktivnosti bele\u017eijo pri izpostavljenih skupinah prebivalstva, to je pri kadilcih, tveganih pivcih in tistih, ki so prekomerno hranjeni. Prav tako ugotavljajo zelo visoko stopnjo bolni\u0161kih odsotnosti pri zaposlenih, ki imajo dve ali ve\u010d kroni\u010dnih bolezni, in pri prekomerno hranjenih osebah. Vse to vodi v veliko stopnjo zgodnjega upokojevanja, navaja poro\u010dilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Skupno poro\u010dilo Evropske komisije in OECD o kazalnikih zdravja za leto 2016 ka\u017ee, da se Slovenija pri ve\u010dini kazalnikov nahaja v povpre\u010dju dr\u017eav EU, a z nekaterimi odstopanji. V Sloveniji je pri\u010dakovano trajanje \u017eivljenja vi\u0161je od povpre\u010dja EU, umrljivost novorojen\u010dkov je najni\u017eja, umrljivosti zaradi raka in samomora pa je vi\u0161ja od povpre\u010dja EU.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":178224,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5715,1595,4505,1701],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n