Zaradi slabega zdravja se je zadnja leta v javnosti pojavljal le redko. Na kongresu kubanske komunisti\u010dne partije aprila je pokazal, da \u017ee razmi\u0161lja o smrti. “Za vse nas pride \u010das,” je takrat dejal, zaradi \u010desar se je ve\u010d partijskim delegatom orosilo oko.<\/p>\n
\u0160tevilni Kubanci brez Fidela niso nikoli \u017eiveli, izpostavlja nem\u0161ka tiskovna agencija dpa. Na \u010delu Kube je bil med letom 1959 in 2006, dve leti kasneje pa je oblast predal svojemu mlaj\u0161emu bratu Raulu, ki je tudi sam vse kaj drugega kot mladeni\u010d – junija jih je dopolnil 85.<\/p>\n
Castro se je v zgodovino zapisal kot \u010dlovek, ki se je s svojim komunisti\u010dnim re\u017eimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameri\u0161kim predsednikom. Ob svojem 90. rojstnem dnevu se je letos spomnil na svoje te\u017eave z ZDA, ko je \u0161e bil vodja komunisti\u010dne Kube. “Skoraj smejal sem se Machiavellijskim na\u010drtom ameri\u0161kih predsednikov,” je zapisal v \u010dlanku za \u010dasnik komunisti\u010dne partije Granma.<\/p>\n
Po podatkih kubanskih obve\u0161\u010devalnih agencij je med letoma 1959 in 2000 pre\u017eivel 634 poskusov atentatov, med katerimi so bili \u0161tevilni naro\u010deni s strani ameri\u0161kih uradnikov.<\/p>\n
Njegov brat Raul je sicer lani z ZDA obnovil odnose.<\/p>\n
Fidel se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok \u0161panskemu priseljencu, ki je postal uspe\u0161en kmetovalec, in njegovi slu\u017ekinji.<\/p>\n
\u0160olo je obiskoval skupaj z otroki kme\u010dkega porekla, tako da je bil \u017ee v rani mladosti pri\u010da hudi rev\u0161\u010dini, v kateri je \u017eivela ve\u010dina Kubancev.<\/p>\n
\u0160tudiral je pravo v Havani, kjer se je kaj hitro vklju\u010dil v univerzitetno politi\u010dno \u017eivljenje. Po diplomi je odprl odvetni\u0161ko pisarno, \u010deprav je bila njegova prava ljubezen politika. Leta 1952 je kandidiral za sede\u017e v kongresu, a je dr\u017eavni udar generala Fulgenica Batiste volitve odlo\u017eil.<\/p>\n
Castra pa je prav pu\u010d spremenil v revolucionarja. Leto dni kasneje je skupaj z nekaj somi\u0161ljeniki napadel voja\u0161nico v Santiagu de Cuba, a je vojska slabo na\u010drtovano zaroto prepre\u010dila. “Obsodite me. To ni pomembno. Zgodovina mi bo dala odvezo,” je takrat dejal sodnikom.<\/p>\n
Obsodili so ga na 15 let zapora, a so ga le dve leti ob amnestiji izpustili. Skupaj z bratom Raulom je odpotoval v Mehiko in oblikoval uporni\u0161ko skupino za revolucijo na Kubi. V izgnanstvu je spoznal tudi Argentinca Ernesta Che Guevaro, kasnej\u0161ega soborca, in se nau\u010dil gverilskega vojskovanja.<\/p>\n
Na Kubo se je vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s \u0161e 81 mo\u0161kimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 pre\u0161la v ofenzivo. Batista je Kubo zapustil na silvestrovo, Castro pa je nato \u017ee v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije.<\/p>\n
Kubi je nato Castro vladal s trdo roko. Ob preoblikovanju dr\u017eave ni zasegel le premo\u017eenja tujih dru\u017eb, temve\u010d celo lastne dru\u017eine, ob tem pa so nanj leteli o\u010ditki o obse\u017enih kr\u0161itvah \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n
Zaradi zemlji\u0161ke reforme se je njegov re\u017eim zna\u0161el na nasprotnem bregu z ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboro\u017eenih Kubancev na Pra\u0161i\u010dji zaliv leta 1961. Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne.<\/p>\n
Po razpadu Sovjetske zveze je Kuba zapadla v globoko gospodarsko krizo. Kubanskemu partijskemu vrhu s Fidelom na \u010delu so popoln propad dr\u017eave pomagali prepre\u010diti prihodki od turizma in sodelovanje z nafto bogato Venezuelo.<\/p>\n
Fidel se je 31. julija 2006, ko se je podvrgel operaciji za neznano bolezen, odpovedal oblasti. Ta odlo\u010ditev je postala trajna dve leti kasneje, ko so Raula uradno imenovali za kubanskega vodjo. A Fidel je ostal mo\u010dan simbol.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gverilec, dr\u017eavnik in eden najbolj slikovitih osebnosti sodobne zgodovine – dolgoletni kubanski voditelj in o\u010de kubanske revolucije Fidel Castro je umrl v petek v starosti 90 let. Bil je \u0161e zadnja velika osebnost mednarodnega komunizma, ki je na pragu ZDA oblikoval komunisti\u010dno dr\u017eavo in skoraj pet desetletij kljuboval mo\u010dni sosedi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":178675,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4612,4610],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n