Prvo internetno povezavo v Sloveniji so novembra 1991 vzpostavili v laboratoriju za odprte sisteme in mre\u017ee na Institutu Jo\u017eef Stefan (IJS) v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oz. COSINE (Cooperation of Open Systems Interconnection iN Europe), ki ga je koordinirala slovenska spletna pionirka Borka Jerman Bla\u017ei\u010d.<\/p>\n
Kot je za STA povedala znanstvenica, so maja 1991 raziskovalci na IJS po dveletnem naporu prepri\u010devanja zveznih ustanov v Beogradu dobili dovoljenje za najem direktnega voda za povezavo do mednarodne omre\u017ene infrastrukture projekta COSINE, ki je bila imenovana IXI (International X.25 Infrastructure). \u0160e isti mesec je IJS za\u010del testirati povezavo z infrastrukturo IXI na Dunaju, povezava pa je za\u010dela delovati 15. junija 1991.<\/p>\n
Prva povezava po internetnem protokolu (IP) je nato stekla novembra 1991, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v \u017denevi in prek Nem\u010dije do Amsterdama. Za uradni datum prihoda prve internetne povezave v Slovenijo tako po besedah Jerman Bla\u017ei\u010deve velja 27. november 1991, ko so bili paketki IP iz Ljubljane sprejeti v usmerjevalniku na In\u0161titutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu in od tam v svetovni internet.<\/p>\n
\u017de leta 1989 je Jerman Bla\u017ei\u010deva registrirala vrhnjo domeno .yu, ki je omogo\u010dila vzpostavitev mednarodnega vstopnega vozli\u0161\u010da za elektronsko po\u0161to ter povezavo s svetom. Naslednji korak pa je bila preselitev stre\u017enika za vrhnjo domeno .yu iz ZDA, natan\u010dneje z univerz Berkeley in Harvard, v Slovenijo.<\/p>\n
V drugi polovici 90. let je bila domena .yu predana Jugoslaviji. Slovenija je medtem svojo domeno .si dobila maja 1992, ko je bila Slovenija sprejeta v Organizacijo zdru\u017eenih narodov. Takrat je bil ustanovljen tudi zavod Arnes. Leta 1993 je za\u017eivela prva slovenska spletna stran, na Institutu Jo\u017eef Stefan, ki je sprva ponujala predstavitev dr\u017eave v sloven\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini, leta 1996 pa se je preoblikovala v portal Mat’kurja.<\/p>\n