Castra naj bi upepelili v soboto, prvi dan devetdnevnega \u017ealovanja, ki so ga razglasile oblasti.<\/p>\n
Na komunisti\u010dnem otoku danes potekajo priprave na \u017ealne slovesnosti in niso predvideni nobeni uradni dogodki. Ti se bodo za\u010deli v ponedeljek, ko so dr\u017eavljane povabili, naj se zberejo na znamenitem Trgu revolucije v Havani. \u017dara s pepelom bo nato \u0161tiri dni potovala po dr\u017eavi. Pogreb bo 4. decembra v drugem najve\u010djem kubanskem mestu Santiago.<\/p>\n
V Santiagu je Castro leta 1953 prvi\u010d posku\u0161al zanetiti revolucijo, vendar mu ni uspelo. \u0160est let kasneje mu je uspelo strmoglaviti diktatorja Fulgencia Batisto.<\/p>\n
Kot poro\u010dajo lokalni mediji, se ga Castrova sestra Juanita Castro, ki \u017ee desetletja \u017eivi v Miamiju, ne bo udele\u017eila. “Glede na neprimerne govorice, da se odpravljam na Kubo na pogreb, \u017eelim jasno povedati, da se nikdar nisem vrnila na otok in se tudi tokrat ne nameravam,” je po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP dejala Castrova.<\/p>\n
Ob tem je poudarila, da se ne veseli smrti nobenega \u010dloveka, \u0161e posebej nekoga, ki si deli ime njene dru\u017eine. “Kot Fidelova sestra se soo\u010dam z izgubo \u010dloveka, s katerim se si delila kri,” je \u0161e povedala. Juanita Castro je bila edina od Castrovih sorojencev, ki je javno nasprotovala komunisti\u010dnemu re\u017eimu, ki ga je vodil. V Miami se je priselila leta 1964 in celo sodelovala v zaroti Cie, s katero so \u017eeleli Castra odstraniti s polo\u017eaja.<\/p>\n
Na Castrovo smrt se je danes odzval tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je Castra ozna\u010dil za izjemnega voditelja, za katerim bo Kanada \u017ealovala. “\u010ceprav kontroverzna osebnost, so tako njegovi kritiki kot podporniki prepoznali njegovo ogromno predanost in ljubezen do kubanskega ljudstva, ki je do El Comandanteja gojilo globoko in trajno naklonjenost,” je dejal.<\/p>\n
Trudeaujev o\u010de, nekdanji premier Pierre Elliott Trudeau, je bil prvi voditelj dr\u017eave \u010dlanice zveze Nato, ki je potoval na Kubo. Dr\u017eavo je obiskal leta 1976, ko je bila ta sredi hladne vojne. “Vem, da je bil moj o\u010de zelo ponosen, da ga je lahko klical prijatelj, in Fidela sem imel prilo\u017enost sre\u010dati, ko je moj o\u010de preminil,” je dejal Trudeau, ki je Kubo z namenom krepitve vezi sicer obiskal minuli teden.<\/p>\n
So\u017ealje ob Castrovi smrti je izrazil tudi iranski predsednik Hasan Rohani, ki je Castra ozna\u010dil za neizprosnega bojevnika. Kot je zapisal v pismu Castrovemu bratu Raulu, mu je tragi\u010dna novica povzro\u010dila veliko \u017ealost in bole\u010dino.<\/p>\n
“V \u010dasu, ko zatirani narodi po svetu trpijo zaradi kr\u0161itev najbolj o\u010ditnih in temeljnih \u010dlovekovih pravic, kot so mir, pravi\u010dnost in svoboda, je sre\u010da, da obstajajo svobodni ljudje in bojevniki, ki ne odnehajo z bojem vse do zadnjih dni svojega \u017eivljenja, da bi zastavo pravi\u010dnosti ohranili visoko,” je zapisal Rohani, ki se je s Fidelom in Raulom sre\u010dal septembra na Kubi.<\/p>\n
Vzroka Castrove smrti niso sporo\u010dili, po neuradnih navedbah pa je \u017ee vrsto let bolehal zaradi te\u017eav na \u010drevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.<\/p>\n
Fidel Castro se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok \u0161panskemu priseljencu, ki je postal uspe\u0161en kmetovalec, in njegovi slu\u017ekinji. \u0160tudiral je pravo v Havani in odprl odvetni\u0161ko pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somi\u0161ljeniki za\u010del gverilsko vojno proti vladi generala Batiste. Leta 1959 je prisegel kot predsednik kubanske vlade in v dr\u017eavi uvedel komunisti\u010dni re\u017eim.<\/p>\n
Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obto\u017eujejo zatiranja opozicije. Med drugim se je v zgodovino zapisal tudi kot \u010dlovek, ki se je s svojim komunisti\u010dnim re\u017eimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameri\u0161kim predsednikom in pre\u017eivel ve\u010d kot 600 poskusov atentatov.<\/p>\n
Njegov brat Raul Castro je februarja 2008 tudi uradno postal kubanski predsednik, aprila 2011 je prevzel \u0161e vodenje kubanske komunisti\u010dne partije. Za cilj si je postavil “posodobitev” kubanskega socialisti\u010dnega gospodarstva in uvedel \u0161tevilne spremembe. Med drugim je Kubancem dovolil imeti v posesti hi\u0161e in avtomobile. Otoplil je tudi odnose z ZDA.<\/p>\n
Fidel Castro je bil sicer levi\u010darskim politikom velikokrat navdih, \u0161e posebej v Latinski Ameriki in Afriki, a jih je velikokrat zaradi vladanja s trdo roko doma spravljal tudi v zadrego. Po njegovi smrti po oceni poznavalcev velikih politi\u010dnih sprememb na Kubi ni pri\u010dakovati.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kuba danes \u017ealuje za dolgoletnim voditeljem in o\u010detom kubanske revolucije Fidelom Castrom, ki je umrl v petek v starosti 90 let. Kubanci se bodo od legendarnega voditelja poslovili z mno\u017ei\u010dnimi \u017ealnimi slovesnostmi in \u0161tiridnevno pogrebno procesijo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":178755,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4612,4610],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n