Obrambno ministrstvo ZDA ponavadi vodijo civilisti in zakon nekdanjim voja\u0161kim \u010dastnikom prepoveduje zasesti ta polo\u017eaj najmanj sedem let po upokojitvi. Izjeme so dovoljene, vendar mora kongres to dovoliti s posebnim zakonom. Doslej so to storili le enkrat v zgodovini za Georga Marshalla v \u010dasu korejske vojne.<\/p>\n
George Marshall sicer ni bil le general, ampak tudi dr\u017eavni sekretar ter dr\u017eavnik, ki mu je Evropa \u0161e danes hvale\u017ena za program obnove po drugi svetovni vojni. Mattis je vojak, ki se je upokojil leta 2013 po treh letih vodenja centralnega poveljstva.<\/p>\n
Po \u0161tudiju zgodovine se je prijavil med marince in leta 1972 je postal \u010dastnik. Med prvo zalivsko vojno 1991 je vodil bataljon kot polkovnik, po 11. septembru 2001 je z marinci \u0161el v Afganistan, leta 2003 pa je v vojni proti Iraku poveljeval diviziji.<\/p>\n
Trumpa je navdu\u0161il, obenem pa tudi presenetil, ker mu je razlo\u017eil, da mu\u010denje ne deluje in je prepri\u010dan, da bi z ujetniki ve\u010d dosegel z nekaj steklenicami piva in pogovorom. Trump je med kampanjo zagovarjal mu\u010denje ujetnikov in kaznovanje njihovih dru\u017ein.<\/p>\n
Mattis je znan po izjavi iz leta 2005, ko je dejal, da je nekatere ljudi prav zabavno streljati. To so mo\u0161ki v Afganistanu, ki pet let pretepajo \u017eensko, ker ni nosila tan\u010dice.<\/p>\n
Trump je pred govorom v Cincinnatiju obiskal Indianapolis in tovarno klimatskih naprav Carrier, s katero je dosegel dogovor o ohranitvi proizvodnih delovnih mest v ZDA. Carrier je februarja napovedal selitev proizvodnje v Mehiko, kar je razburilo zaposlene. Trump je zagotovil, da nobeno ameri\u0161ko podjetje ne bo ve\u010d selilo delovnih mest na tuje brez posledic.<\/p>\n
Carrier je prepri\u010dal, da ostane v ZDA z zagotovili o dr\u017eavnih pogodbah, dr\u017eava Indiana, ki jo vodi guverner Mike Pence, obenem tudi novoizvoljeni podpredsednik ZDA, pa je podjetju zagotovila okrog sedem milijonov dolarjev dav\u010dnih vzpodbud.<\/p>\n
Trumpovi kritiki pravijo, da na tak “socialisti\u010dni” na\u010din ne bo mogel urediti zadev z vsemi podjetji, ki \u017eelijo preseliti proizvodnjo na tuje zaradi zmanj\u0161anja stro\u0161kov, pove\u010danja dobi\u010dka ali pre\u017eivetja. Tak na\u010din prav tako ni v skladu s politi\u010dno filozofijo njegove stranke, ki odlo\u010dno zavra\u010da mo\u017enost, da bi dr\u017eava izbirala poslovne zmagovalce ali pora\u017eence, ampak \u017eeli, da odlo\u010da trg.<\/p>\n
Trump je v Indianapolisu in Cincinnatiju opravil govora na las podobna tistim med kampanjo. Manjkalo ni obljub o gradnji zidu na meji z Mehiko in tradicionalnih napadov na medije in novinarje kot najbolj nepo\u0161tena bitja na svetu. Prav tako je veselo poslu\u0161al vzklike podpornikov, ki so zahtevali, naj zapre svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton.<\/p>\n
V \u010detrtek se je za\u010delo ponovno pre\u0161tevanje glasov v Wisconsinu, ki ga je zahtevala predsedni\u0161ka kandidatka zelenih Jill Stein. Pre\u0161teti morajo tri milijone glasovnic na papirju ali v elektronski obliki. Trump je dr\u017eavo osvojil s prednostjo 22.000 glasov. Podobno Steinova zahteva tudi v Pensilvaniji in Michiganu, kjer so Trumpovi odvetniki vlo\u017eili ugovor in ho\u010dejo postopek prepre\u010diti z utemeljitvijo, da Steinova v nobenem primeru ne more zmagati.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v \u010detrtek na zborovanju v Cincinnatiju, kjer je proslavljal volilno zmago, privr\u017eencem dejal, da bo na polo\u017eaj ministra za obrambo imenoval upokojenega generala marincev Jamesa Mattisa. Odlo\u010ditev ni nepri\u010dakovana, vendar bo zaradi tega potrebno spremeniti zakon.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":172645,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1680,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n