Indeks je ve\u010d kot le akumulacija materialnega bogastva, je tudi kakovost \u017eivljenja danes in v prihodnje, je na predavanju pojasnila Mousavizadehova.<\/p>\n
In\u0161titut Legatum je nedavno objavil lestvico dr\u017eav blaginje, na katerem se je Slovenija uvrstila na visoko 20. mesto. Med \u0161tevilnimi dejavniki, ki jih upo\u0161tevajo pri izra\u010dunavanju indeksa, se je najbolje med 149 dr\u017eavami odrezala na podro\u010dju ohranjanja naravnega okolja.<\/p>\n
Slovenija je na lestvici precej nizko glede kakovosti poslovnega okolja. Opaziti je napredek, vendar je prepo\u010dasen. Ima pa Slovenija zelo dobro razmerje pri razkoraku med bogastvom in blaginjo; \u010deprav je nizko na lestvici bogastva v dr\u017eavi, ima zelo visoko stopnjo blaginje, je povedala Mousavizadehova. Na\u0161a dr\u017eava je glede tega med evropskimi dr\u017eavami na visokem drugem mestu, takoj za Avstrijo.<\/p>\n
Glede kakovosti poslovnega okolja je Slovenija \u0161ele na 60. mestu. Opaziti je napredek, ampak ta ni dovolj hiter, koristi od geografske lege in infrastrukture ne zado\u0161\u010dajo, je opozorila Mousavizadehova. Dodala pa je, da je Slovenija zelo visoko glede dru\u017ebenega kapitala in osebne svobode.<\/p>\n
Konkurenca in konkuren\u010dnost je zlati standard v dana\u0161njem poslovanju, je na okrogli mizi, ki je sledila, povedal direktor razvoja in raziskav na In\u0161titutu za strate\u0161ke re\u0161itve Jure Stojan. Zato je pomembno, kako se dr\u017eava uvrsti na razli\u010dnih lestvicah, ki za merjenje nalo\u017ebene privla\u010dnosti upo\u0161tevajo razli\u010dna merila.<\/p>\n
Stabilnost ciljnega poslovnega okolja je za tuje investitorje zelo pomembna, je dejal Stojan. Pri tem so politika, finan\u010dni sistem in realna ekonomija trije mo\u017eni viri tveganj za stabilnost poslovnega okolja v dolo\u010deni dr\u017eavi.<\/p>\n
Glede na regijo – dr\u017eave nekdanje Jugoslavije – je Slovenija v politi\u010dnem smislu najbolj politi\u010dno stabilna. Najmanj stabilno je Kosovo, najbolj se je stabilnost politi\u010dnega okolja izbolj\u0161ala v Srbiji, najbolj pa poslab\u0161ala v Bosni in Hercegovini, je dejal Stojan.<\/p>\n
Ob tem je opozoril, da je Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo ranljivo za \u0161oke iz tujine, na katere pa sama niti nima vpliva. To se je pokazalo med finan\u010dno krizo, ko so denimo Francozi posku\u0161ali preseliti proizvodnjo iz Revoza.<\/p>\n
Glavni izvr\u0161ni direktor Dru\u017ebe za upravljanje terjatev bank Imre Balogh opa\u017ea izbolj\u0161anje v slovenskem poslovnem okolju in tudi na podro\u010dju korporativnega upravljanja. “Opa\u017eamo pove\u010dano povpra\u0161evanje po terjatvah in tudi povpra\u0161evanja po nepremi\u010dninah,” je povedal Balogh.<\/p>\n
Branislav Vujovi\u0107 iz avstrijske New Frontier Group je prepri\u010dan, da mora Slovenija izbolj\u0161ati poslovno okolje. “Kadar opazujemo podjetje v Sloveniji, ga ne bi prevzeli zaradi trga, ampak zaradi znanja, ki ga je tu veliko in ga lahko izvozimo,” pravi Vujovi\u0107.<\/p>\n
“Slovenske banke niso konzervativne, so zaostale in prav zato bodo kmalu postale tar\u010da manj\u0161ih in bolj okretnih bank, ki so se prej uspele digitalizirati,” je dejal Vujovi\u0107. Ob tem svari, da Slovenci v digitalni dobi preve\u010d mislimo le o Sloveniji in se po nepotrebnem omejujemo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija ima izjemno mo\u010dan socialni kapital in to je lahko velik potencial za napredek dr\u017eave na podro\u010dju blaginje, je na predstavitvi globalnega indeksa blaginje v okviru mednarodne konference FDI Summit Slovenia danes v Ljubljani poudarila direktorica britanskega in\u0161tituta Legatum Alexandra Muzavizadeh.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":179678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1538,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n