Storitev, brezpla\u010dno dostopna po vsem svetu, bo na voljo le pametnim telefonom in navigacijskim napravam z mikro\u010dipi, zdru\u017eljivimi s sistemom Galileo. Pri nekaterih napravah bo pred tem morda treba \u0161e posodobiti programsko opremo, je po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mirna Talko. Po njenih besedah ve\u010d proizvajalcev pametnih telefonov \u017ee izdeluje primerne \u010dipe.<\/p>\n
“Uporabnike po svetu bodo prvi\u010d lahko usmerjali sateliti sistema Galileo,” je ob tem izpostavila Lucia Caudet iz komisije. Sistem naj bi dokon\u010dali leta 2020, ko bo okoli Zemlje kro\u017eilo do 30 Galileovih satelitov.<\/p>\n
Galileo bo za razliko od sistema GPS pod nadzorom civilnih oblasti EU, slednja pa \u017eeli z njim poleg GPS konkurirati tudi ruskemu Glonasu. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za ve\u010d kot dvakrat izbolj\u0161al navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih obmo\u010djih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer zaradi visokih zgradb prihaja do motenj. Na voljo bo sicer tudi za uporabo v voja\u0161ke namene.<\/p>\n
Za razliko od sistema GPS ali Glonas, ki sta sposobna lociranja do nekaj metrov natan\u010dno, naj bi Galileo iz vesolja usmerjal na meter natan\u010dno. Segel bo tudi na obmo\u010dja, kjer signala trenutno ni, denimo v predore. Tako bo med drugim olaj\u0161al iskalne akcije v odro\u010dnih krajih.<\/p>\n
“Imeti sistem, ki naj bi bil dokaj neodvisen od ameri\u0161kega, ki je pod nadzorom vojske, je verjetno dobra stvar,” je ocenil George Abbey z univerze v Houstonu. \u0160e posebej koristna je tak\u0161na re\u0161itev v primeru morebitnega konflikta ali nestrinjanj, zaradi katerih bi ZDA lahko omejile signal GPS, je dodal.<\/p>\n
Prva dva satelita sistema Galileo so v orbito izstrelili oktobra 2011, leto pozneje pa sta jima sledila \u0161e dva. Z nadaljnjimi izstrelitvami so morali zaradi tehni\u010dnih te\u017eav nato po\u010dakati ve\u010d kot eno leto.<\/p>\n
Za\u010detki projekta Galileo segajo v december 1999, ko ga je Evropska komisija odobrila s predvidenim prora\u010dunom med 2,2 in 2,95 milijarde evrov. Projekt v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi poskrbel za “za\u0161\u010dito evropskih strate\u0161kih potreb”, naj bi bil po tedanjih predvidevanjih dokon\u010dan leta 2008.<\/p>\n
Ker ni \u0161lo vse po na\u010drtih – projekt je temeljil na javno-zasebnem partnerstvu, ki se ni obneslo – in se je postopek izgradnje zavlekel, je komisija leta 2008 projekt preoblikovala. V celoti financiran z javnim denarjem naj bi do konca leta 2013 davkopla\u010devalce stal 3,4 milijarde evrov. Za obdobje 2014-2020 so nato predvideli dodatnih sedem milijard evrov.<\/p>\n
Galileo naj bi v prvih 20 letih svojega delovanja gospodarstvu EU prispeval okoli 90 milijard evrov. Komisija sicer ocenjuje, da bo globalni trg satelitske navigacije do leta 2020 vreden okoli 244 milijard evrov, \u0161e navaja AFP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sistemu 18 satelitov bodo sprva \u0161e pomagali sateliti sistema GPS, ki ga upravlja ameri\u0161ka vojska, ko bo dokon\u010dan, pa bo 30 satelitov lahko samostojno usmerjalo evropske satelitske navigacije.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":176028,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7333,7334,7335,2461],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n