Slovenija je po znatni rasti v lanskem letu letos ohranila zadovoljivo raven prilagajanja, ki je bila precej nad povpre\u010djem obmo\u010dja z evrom, so zapisali raziskovalci organizacije Lisbon Council in nem\u0161ke banke Berenberg.<\/p>\n
“Kljub temu, da se je uspela izogniti nadzoru trojke, se je Slovenija podala na impresivno pot prilagajanja in reform. Neko\u010d po\u010dasno uvajanje sprememb se je pospe\u0161ilo, je pa kljub temu ta tempo precej po\u010dasnej\u0161i kot v dr\u017eavah, ki so bile pod nadzorom trojke,” so zapisali.<\/p>\n
Medtem ko zunanje prilagajanje poteka dobro, bi morala Slovenija pri fiskalnem prilagajanju storiti ve\u010d, da bi bil njen javnofinan\u010dni polo\u017eaj trajen, so raziskovalci ponovili lansko oceno.<\/p>\n
Pri splo\u0161nem zdravju gospodarstva je Slovenija mesto vi\u0161je kot lani, z oceno 6,3 je nad povpre\u010djem obmo\u010dja z evrom, ki zna\u0161a 5,9.<\/p>\n
Med \u0161tirimi kazalniki, ki dajejo skupno oceno, je najvi\u0161je pri odpornosti na morebitne \u0161oke, kjer je tudi izbolj\u0161ala oceno (s 7,2 na 7,7). Pri potencialu rasti in pri konkuren\u010dnosti je ocena ostala nespremenjena (6,0 in 5,8), slab\u0161a pa je ocena fiskalne vzdr\u017enosti (s 5,9 na 5,8).<\/p>\n
Obmo\u010dje z evrom kot celota ni izbolj\u0161alo zdravja gospodarstva, skupna ocena je ostala pri 5,9. Avtorji ugotavljajo, da se je “trd” pristop – ko je evrsko obmo\u010dje \u0161ibkim \u010dlanicam ponudilo za\u0161\u010dito pred tr\u017enimi turbulencami in finan\u010dno pomo\u010d v zameno za strukturne reforme za pove\u010danje potenciala rasti – sicer obrestoval.<\/p>\n
Ob prilagajanju perifernih dr\u017eav je obmo\u010dje z evrom na poti, da postane bolj uravnote\u017eeno in potencialno bolj dinami\u010dno gospodarstvo. Dr\u017eave, ki so se morale prilagoditi, so zmanj\u0161ale javnofinan\u010dni primanjkljaj in izbolj\u0161ale konkuren\u010dnost.<\/p>\n
Slovenija je med \u0161tirimi dr\u017eavami, ki so glede na lani izbolj\u0161ale zdravje gospodarstva – poleg Slovenije \u0161e Estonija, Malta in Irska. Na vrhu je \u010ce\u0161ka (lani 2.), sledijo Luksemburg (lani 3.), Estonija (lani 4.) in Nem\u010dija (lani 1.).<\/p>\n
Nem\u010dija \u0161e naprej \u017eanje sadove reform po letu 2003, zdravje njenega gospodarstva kljub nazadovanju na lestvici ostaja zelo dobro, se pa ka\u017eejo znaki samozadovoljnosti, dr\u017eava je le malo ukrepala v smeri, da bi utrdila svoj polo\u017eaj, ugotavljajo avtorji raziskave.<\/p>\n
Leto\u0161nja raziskava Euro Plus Monitor je \u0161esta po vrsti. Prej\u0161nje so analizirale 18 \u010dlanic obmo\u010dja z evrom ter \u0161e Poljsko, \u0160vedsko in Veliko Britanijo, leto\u0161nja pa je vklju\u010dila \u0161e Litvo kot 19. \u010dlanico z evrom ter preostalih \u0161est \u010dlanic EU.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovensko gospodarstvo je 13. najbolj zdravo v EU, ka\u017ee leto\u0161nje raziskava Euro Plus Monitor. S tem je eno mesto vi\u0161je kot po revidiranih podatkih za lani. Za eno mesto je Slovenija napredovala tudi pri oceni napredka pri prilagajanju, kjer je letos na 9. mestu.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":180436,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7124,2391,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n