Komisija po navedbah virov ob\u017ealuje, da Slovenija in Hrva\u0161ka kljub njenim najbolj\u0161im prizadevanjem v dveh letih nista uspeli najti skupne re\u0161itve za vpra\u0161anje terana, kot na primer za istarski pr\u0161ut\/istrski pr\u0161ut, ki sta ga za\u0161\u010ditili s skupno ozna\u010dbo porekla.<\/p>\n
Slovenija je vino “teran” v EU za\u0161\u010ditila z ozna\u010dbo porekla. Za\u0161\u010ditena ozna\u010dba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spo\u0161tuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.<\/p>\n
A “teran” je tudi sorta grozdja na Hrva\u0161kem. V skladu s pravili EU je mogo\u010da omejena izjema za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla, so pojasnili viri pri Evropski komisiji.<\/p>\n
Komisija zato po navedbah virov meni, da bi bilo treba Hrva\u0161ki ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogo\u010diti izjemo za vino z za\u0161\u010diteno ozna\u010dbo porekla “Hrvatska Istra”, ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte “teran”.<\/p>\n
Ta izjema bi bila torej mogo\u010da pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, “Hrvatska Istra” bi moralo pisati z ve\u010djimi \u010drkami kot “teran” in obe ozna\u010dbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.<\/p>\n
Podobne izjeme po navedbah virov \u017ee veljajo za vse vinogradni\u0161ke \u010dlanice unije, tudi za Slovenijo. Doslej je bilo pod dolo\u010denimi pogoji odobrenih \u017ee ve\u010d kot 50 tak\u0161nih izjem, najve\u010d v Italiji, Franciji, \u0160paniji, na Portugalskem in v Nem\u010diji.<\/p>\n
Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z ve\u010d drugimi \u010dlanicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nem\u0161ke frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.<\/p>\n
Bruseljski viri so \u0161e pojasnili, da je komisija 5. oktobra od Hrva\u0161ke prejela obvestilo v povezavi z osnutkom zakonodaje o ozna\u010devanjem vin z uporabo oznake sorte grozdja, vklju\u010dno s teranom. Komisija in druge \u010dlanice lahko podajo pripombe v treh mesecih.<\/p>\n
Komisija se je po navedbah virov na hrva\u0161ko obvestilo odzvala nedavno s pripombami, ki pa niso javne. Hrva\u0161ka mora pred sprejetjem zakonodaje te pripombe upo\u0161tevati v najve\u010dji mo\u017eni meri.<\/p>\n
Komisija naj bi Hrva\u0161ko pozvala, naj po\u010daka s sprejetjem zakonodaje, saj namerava sama ukrepati. Januarja naj bi namre\u010d spro\u017eila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrva\u0161ki pod dolo\u010denimi pogoji odobrila omenjeno izjemo.<\/p>\n
Ta postopek sprejemanja delegiranega akta, za katerega je poobla\u0161\u010dena komisija, vklju\u010duje pa tudi \u010dlanice unije in Evropski parlament, obi\u010dajno traja dva do tri mesece.<\/p>\n
Pri delegiranih aktih gre za nezakonodajne akte s splo\u0161nim podro\u010djem uporabe, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Ta postopek se pogosto uporablja na podro\u010dju skupnega trga, kmetijstva, okolja in prometa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija ob\u017ealuje, da Slovenija in Hrva\u0161ka v dveh letih nista uspeli najti skupne re\u0161itve za vpra\u0161anje terana, ter meni, da bi bilo treba Hrva\u0161ki ob dolo\u010denih pogojih omogo\u010diti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, so danes v Bruslju povedali viri pri Evropski komisiji. Januarja se pri\u010dakuje spro\u017eitev procesa za odobritev te izjeme.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":181166,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4772,4548,1810,1595,6083],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n