V prvih enajstih mesecih leto\u0161njega leta se je na slovenskih cestah zgodilo 16.248 prometnih nesre\u010d oz. 18 ve\u010d kot v enakem obdobju lani. \u0160tevilo prometnih nesre\u010d s telesnimi po\u0161kodbami in smrtjo se je sicer do konca novembra letos zmanj\u0161alo za odstotek, so navedli na agenciji.<\/p>\n
\u0160tevilo hudo telesno po\u0161kodovanih je za 11 odstotkov manj\u0161e kot v enakem obdobju lani. Tako se je v tem obdobju hudo po\u0161kodovalo 781 udele\u017eencev prometnih nesre\u010d, v enakem lanskem obdobju pa 876. Za dva odstotka se je zmanj\u0161alo \u0161tevilo la\u017eje po\u0161kodovanih; skupaj se je la\u017eje po\u0161kodovalo 6972 udele\u017eencev prometnih nesre\u010d, v enakem obdobju lani pa 7120, ka\u017eejo podatki agencije.<\/p>\n
Januar najbolj tragi\u010den, od septembra do novembra statistika bolj obetavna<\/b><\/p>\n
Kot so izpostavili na agenciji za varnost prometa, pa je bilo septembra, oktobra in novembra \u0161tevilo umrlih v prometu najmanj\u0161e v zadnjih dvajsetih letih. “Zmanj\u0161alo se je \u0161tevilo prometnih nesre\u010d, manj je bilo hudo in la\u017eje po\u0161kodovanih,” so poudarili.<\/p>\n
A leto\u0161nji januar je bil na slovenskih cestah najbolj krvav od leta 2008. Umrlo je 13 udele\u017eencev v prometu, med njimi kar \u0161est pe\u0161cev. Januarja 2015 je bilo \u017ertev prometnih nesre\u010d “le” osem.<\/p>\n
Do konca novembra je na slovenskih cestah umrlo najve\u010d voznikov osebnih avtomobilov – 40 (v enakem obdobju lani 35) oz. kar 14 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Najbolj je posko\u010dilo \u0161tevilo umrlih pe\u0161cev, po podatkih agencije letos \u017ee 20, medtem ko v enakem obdobju lani 15. To pomeni za 33 odstotkov ve\u010d kot v lanskem primerjalnem obdobju.<\/p>\n
Najve\u010d umrlih v prometnih nesre\u010dah so do konca novembra letos zabele\u017eili v Osrednjeslovenski regiji (21) in Podravski regiji (20). Najbolj pa je \u0161tevilo umrlih v leto\u0161njem letu v primerjavi z lanskim posko\u010dilo v Posavski regiji (letos sedem, lani en umrli), Obalno-kra\u0161ki regiji (letos 10, lani \u0161est) in v Pomurski regiji (letos sedem, lani trije), izpostavljajo na agenciji za varnost prometa.<\/p>\n
Za 15 odstotkov pa se je zmanj\u0161alo \u0161tevilo umrlih med vozniki motornih koles (letos 22, v enakem obdobju lani 26). Prav tako je bilo manj mrtvih med kolesarji (letos 12, v enakem obdobju lani 14), \u0161e ka\u017eejo podatki agencije za varnost prometa.<\/p>\n
Najpogostej\u0161i vzrok nesre\u010d s smrtnimi \u017ertvami neprilagojena hitrost<\/b><\/p>\n
Alkohol je tudi letos pogosto botroval prometnim nesre\u010dam. Do konca novembra letos se je zaradi vo\u017enje pod vplivom alkohola pripetilo 1671 prometnih nesre\u010d oz. 25 odstotkov ve\u010d kot v lanskem primerjalnem obdobju.<\/p>\n
\u0160tevilo umrlih udele\u017eencev v prometnih nesre\u010dah, ki jih je povzro\u010dil alkoholiziran udele\u017eenec – 35, pa je v leto\u0161njem letu minimalno manj\u0161e kot v enakem obdobju lani. Se je pa za kar 29 odstotkov pove\u010dalo \u0161tevilo hudo po\u0161kodovanih (163), za 25 odstotkov pa se je pove\u010dalo \u0161tevilo la\u017eje po\u0161kodovanih (735) v prvih 11 mesecih leto\u0161njega leta.<\/p>\n
Najpogostej\u0161i vzroki prometnih nesre\u010d s smrtnim izidom so po analizah agencije za varnost prometa neprilagojena hitrost (35 prometnih nesre\u010d s 36 umrlimi udele\u017eenci), nepravilna stran oz. smer vo\u017enje (23 prometnih nesre\u010d s smrtnim izidom, 23 umrlih) ter neupo\u0161tevanje pravil o prednosti (21 prometnih nesre\u010d s smrtnim izidom, 23 umrlih).<\/p>\n
Leto\u0161nje leto po ugotovitvah agencije izstopa po slab\u0161i varnosti v cestnem prometu na avtocestah in hitrih cestah, kjer je umrlo kar 23 oseb. To je enkrat ve\u010d smrtnih \u017ertev na avtocestah in hitrih cestah kot lani, so \u017ee novembra opozorili na agenciji. Prav zato bo po oceni agencije prometni varnosti na avtocestah treba posvetiti ve\u010djo pozornost. Sami med drugim predlagajo t. i. avtocestno policijo oz. dodatno kadrovsko okrepitev policije, ki bo specializirana za delo na avtocestah, ter za \u0161iritev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem avtocestnem omre\u017eju.<\/p>\n
Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidarjeva: Okrepiti je treba prometno policijo<\/b><\/p>\n
Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidar na stanje prometne varnosti vpliva vedno ve\u010d dejavnikov, odgovornost za njeno zagotavljanje pa je razpr\u0161ena na ve\u010d organov. “Eden je seveda policija, so pa potem tu \u0161e ministrstvo za infrastrukturo, agencija za varnost cestnega prometa in tudi druge institucije,” je v pogovoru za STA povedala ministrica.<\/p>\n
“Kar se ti\u010de policije, je njena skrb, da se okrepi prometna policija, kar je po na\u0161em mnenju edina prava pot. Torej da se kadrovsko opolnomo\u010dijo postaje prometnih policij in da se okrepijo specializirane enote za nadzor prometa, ki bodo nato \u0161e bolj intenzivno izvajale tudi nadzor na avtocestah. Da bi vzpostavili posebno avtocestno policijo, pa menim, da ni realno,” je nanizala ministrica.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Do 11. decembra je v prometnih nesre\u010dah umrlo 120 oseb oz. \u0161est ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Na agenciji za varnost prometa poudarjajo, da so podatki slabi na ra\u010dun prve polovice leta, ko je umrlo kar 24 oseb ve\u010d kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se razmere v jesenskih mesecih popravile.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":108369,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4688,1531,1595,5849],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n