Letos do novembra priznali 148 statusov mednarodne za\u0161\u010dite, najve\u010d dr\u017eavljanom Sirije<\/b><\/p>\n
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so v obdobju od januarja do novembra re\u0161ili 942 pro\u0161enj za mednarodno za\u0161\u010dito, priznali pa so 148 statusov mednarodne za\u0161\u010dite, od tega 76 dr\u017eavljanom Sirije, 13 dr\u017eavljanom Afganistana, 20 dr\u017eavljanom Eritreje, 11 dr\u017eavljanom Irana, 23 dr\u017eavljanom Iraka in petim dr\u017eavljanom Kazahstana.<\/p>\n
Subsidiarno obliko za\u0161\u010dite so priznali 31 osebam. V prvih enajstih mesecih leta pa so status mednarodne za\u0161\u010dite priznali 15 mladoletnikom brez spremstva, in sicer \u0161tiri statuse begunca in 11 statusov subsidiarne za\u0161\u010dite.<\/p>\n
V dr\u017eavi je bilo 16. decembra 314 prosilcev za mednarodno za\u0161\u010dito, med njimi 20 mladoletnikov brez spremstva. V integracijski hi\u0161i v Ljubljani je bilo na ta dan nastanjenih 11 oseb z mednarodno za\u0161\u010dito, v Mariboru pa 39 oseb.<\/p>\n
V Sloveniji je povpre\u010den \u010das trajanja postopkov mednarodne za\u0161\u010dite od vlo\u017eitve pro\u0161nje do odlo\u010ditve MNZ v letu 2016 110 dni, pri \u010demer se je \u0161tevilo pro\u0161enj za mednarodno za\u0161\u010dito glede na lansko leto pove\u010dalo za 500 odstotkov.<\/p>\n
Ilegalne migracije posledica zaustavitve reguliranega migracijskega toka<\/b><\/p>\n
V prvih 11 mesecih 2016 je policija obravnavala 976 tujcev zaradi ilegalnega prehoda zunanje schengenske meje, lani v celem letu 472. “Dejstvo je, da reguliranega migracijskega toka ni in ne bo ve\u010d, tudi \u010de pride do pove\u010danja migracij, zato govorimo le \u0161e o klasi\u010dnih ilegalnih migracijah. Te so porasle za 100 odstotkov,” je v pogovoru za STA povedala notranja ministrica Vesna Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidar.<\/p>\n
Ob tem pa je poudarila, da so ilegalni prehodi iz Slovenije v druge dr\u017eave prakti\u010dno zanemarljivi, kar je po njenih besedah potrditev uspe\u0161nosti slovenske policije pri varovanju zunanje schengenske meje. Ministrica je ob tem spomnila, da je Slovenija ves \u010das izvajala schengen, tudi ko je \u0161lo za reguliran migracijski tok konec lanskega in v za\u010detku leto\u0161njega leta. “5. \u010dlen schengenskega zakonika namre\u010d dolo\u010da pogoje za humanitarni vstop, za kar je pri tem tudi \u0161lo. Uporabile so ga tudi druge dr\u017eave. Avstrija je na meji vzpostavila vstopne to\u010dke, na katerih so njeni varnostni organi migrante sprejemali,” je opomnila.<\/p>\n
A Avstrija po besedah ministrice “ne bo ve\u010d sprejemala tak\u0161nega \u0161tevila ljudi, kot je to po\u010dela v preteklosti, kar izhaja tudi iz vseh bilateralnih sestankov”. Od tod tudi ministri\u010dino pri\u010dakovanje, da reguliranega migracijskega toka ne bo ve\u010d. “Tako se je treba zavedati, da je Slovenija prva dr\u017eava pred zaprtimi vrati in temu primerno predlagamo ukrepe,” je \u0161e dodala Gy\u00f6rk\u00f6s \u017dnidarjeva.<\/p>\n
Po \u0161tevilu ilegalnih prehodov meje sicer izstopa leto 2012, ko jih je bilo kar 1387. Letos je bilo med njimi najve\u010d dr\u017eavljanov Afganistana in Albanije, lani pa Albanije in Sirije.<\/p>\n
Slovenija v povpre\u010dju med 80 in 85 odstotki vseh tujcev, ki ilegalno vstopijo v dr\u017eavo, vrne takoj po ilegalnem prehodu dr\u017eavne meje sosednjim varnostnim organom. Manj\u0161e \u0161tevilo tujcev, v povpre\u010dju od 30 do 50, pa prisilno odstrani iz dr\u017eave. Ostali tujci se prostovoljno vrnejo v dr\u017eavo izvora ali v dr\u017eavo, v katero tujec lahko vstopi, so pojasnili na MNZ.<\/p>\n
Ker policija ne izvaja sistemati\u010dne mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah z Avstrijo, Italijo in Mad\u017earsko, ni mogo\u010de u\u010dinkovito evidentirati tujcev, ki prostovoljno zapustijo na\u0161o dr\u017eavo. Zaradi tega ni celovite statisti\u010dne baze podatkov o vseh tujcih, ki so po ilegalnem vstopu dr\u017eavo tudi zapustili. Tujce, ki dr\u017eave ne zapustijo v \u010dasovnem obdobju, dolo\u010denem s prostovoljnim vra\u010danjem, po pojasnilu MNZ iz dr\u017eave odstranijo prisilno.<\/p>\n
Po podatkih MNZ je Slovenija lani v prvih enajstih mesecih tujim varnostnim organom vrnila 590 oseb, v enakem obdobju letos pa 688. Tuji varnostni organi pa so v enakem obdobju lani slovenskim policistom vrnili 236 oseb, letos pa 431.<\/p>\n
Stro\u0161ki migrantske krize blizu 50 milijonov evrov, 9,4 milijona dobili iz evropskih skladov<\/b><\/p>\n
Do zdaj je bilo postavljenih 187 kilometrov za\u010dasnih tehni\u010dnih ovir, in sicer od mejnega prehoda Gibina v ob\u010dini Razkri\u017eje do doline reke Dragonje v ob\u010dinah Piran in Koper. \u017di\u010dno ograjo z rezili so odstranili na prehodnih mestih, mejnih prehodih, v strnjenih naseljih, turisti\u010dnih destinacijah ter na obmo\u010djih, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire. Na teh mestih jo nadome\u0161\u010dajo s panelno ograjo.<\/p>\n
To postavljajo na obmo\u010dju policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper, za zdaj je postavljena v skupni dol\u017eini 30 kilometrov. S postavitvijo za\u010dasnih tehni\u010dnih ovir nadaljujejo na nekaterih klju\u010dnih obmo\u010djih, na katerih bi lahko glede na lanskoletne izku\u0161nje pri\u0161lo do poskusov mno\u017ei\u010dnega prihajanja na ozemlje Slovenije.<\/p>\n
Stro\u0161ki migrantske krize so lani zna\u0161ali 22.449.691,58 evra, v prvih enajstih mesecih letos pa so na MNZ evidentirali 26.818.748,99 evra skupnih stro\u0161kov. Ti stro\u0161ki po pojasnilu MNZ vklju\u010dujejo stro\u0161ke dela zaposlenih v dr\u017eavnih in ob\u010dinskih organih, javnih zavodih, izvedbe ukrepa sprejema in za\u010dasne namestitve migrantov, opreme, prostovoljcev, ob\u010din ter stro\u0161ke, nastale kot posledica migrantskega toka.<\/p>\n
Ob nastopu migrantske krize v 2015 je MNZ takoj za\u010delo z aktivnostmi za pridobitev dodatnih sredstev za kritje nastalih stro\u0161kov oziroma za pridobitev nujne finan\u010dne pomo\u010di iz evropskih skladov. Evropska komisija je odobrila dve vlogi za nujno finan\u010dno pomo\u010d. V okviru Sklada za notranjo varnost je bilo realiziranih 4.758.636,93 evra sredstev in v okviru Sklada za azil, migracije in vklju\u010devanje 4.646.089,60 evra.<\/p>\n
V okviru premestitvene sheme je bilo do zdaj v Slovenijo preme\u0161\u010denih 124 oseb, in sicer 23 dr\u017eavljanov Eritreje iz Italije ter 84 dr\u017eavljanov Sirije in 17 dr\u017eavljanov Iraka iz Gr\u010dije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija se je letos po koncu begunskega vala soo\u010dala predvsem z ilegalnimi migracijami, ki so porasle za 100 odstotkov. V prvih 11 mesecih je policija obravnavala 976 tujcev zaradi ilegalnega prehoda meje. Prejela je tudi 1170 pro\u0161enj za mednarodno za\u0161\u010dito, kar je za 500 odstotkov ve\u010d kot lani, so pojasnili na MNZ.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":128046,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6374,1606,3056,7494,6166,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n