Dejansko je Slovenija na\u0161la mene, re\u010de energi\u010den Angle\u017e, ki se sicer \u0161ali, kadar koli se le lahko, a to je eden od trenutkov, ko je \u0161e kar resen. “Letnica 2005 je za\u010detek najine skupne zgodbe – s Slovenijo. Bil sem zidar in si tako po\u0161kodoval zapestje, da so mi zdravniki dejali, da ga ne bom mogel nikoli ve\u010d uporabljati. In ko sem zaradi zapestja – brez pametnej\u0161ega dela – vklju\u010dil ra\u010dunalnik\u00a0…” A za\u010dnimo na za\u010detku. Tam nekje blizu Avstrije Paul Wadkin je ime Angle\u017eu, ki je delno \u017ee in \u0161e o\u017eivlja lepotca sredi Razkri\u017eja – gre za razkri\u0161ki Slom\u0161kov mlin – in ki je, kot pravi, rojen “sredi ni\u010desar”, v \u010dudoviti naravi na severu Yorkshira v Angliji. “\u0160ola, ki sem jo obiskoval kot otrok, je \u0161tela skupaj petnajst otrok, s sestro sva se zjutraj v \u0161olo peljala s ponijem, sledila pa nama je pes. Gospa Alice, u\u010diteljica, je bila hkrati tudi kuharica in \u0161e kaj.” Ve\u010dino svojega \u017eivljenja je bil navaden delavec, a si je pred desetletjem, ko si je zlomil zapestje, obrnil \u017eivljenje na glavo. “Nikoli nisem visel na ra\u010dunalniku, nikoli. Bil sem zidar. A tisti dan sem vklju\u010dil ra\u010dunalnik h\u010derke tedanje partnerice in v zgornjem desnem kotu se je pojavil oglas z napisom: Slovenija. Kliknil sem nanj in odprlo se je: Nepremi\u010dnine v Sloveniji. Pomislil sem, da bi lahko prodal hi\u0161o in od\u0161el v Slovenijo.” Paul je imel \u017eeljo oditi – \u010deprav \u0161e sam ni vedel, kam: “Nisem \u010dlovek, ki bi na\u010drtoval.” O tem, da bi rad \u0161el, je razlagal prijateljem v pubu, ti pa so mu govorili, da naj neha sanjati. A, kot pravi, ga je zlomljeno zapestje odpeljalo v eno lep\u0161ih zgodb njegovega \u017eivljenja: “Rekel sem si, nimamo ni\u010desar izgubiti, gremo v Slovenijo. Objavil sem oglas, da prodajam hi\u0161o in v enem tednu sem dobil resno ponudbo, v dveh mesecih smo bili pripravljeni.” Dru\u017eino je o tej svoji odlo\u010ditvi obvestil na o\u010detov 70. rojstni dan. Praznovali so in \u0161li malo kolesarit. “Jutri grem v Slovenijo,” sem mu rekel. “Res? Kje pa je to?” “Blizu Avstrije.” “\u2018Za koliko \u010dasa – dva tedna, tri?” “Selim se, jutri.” O\u010de s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dejansko je Slovenija na\u0161la mene, re\u010de energi\u010den Angle\u017e, ki se sicer \u0161ali, kadar koli se le lahko, a to je eden od trenutkov, ko je \u0161e kar resen. “Letnica 2005 je za\u010detek najine skupne zgodbe – s Slovenijo. Bil sem zidar in si tako po\u0161kodoval zapestje, da so mi zdravniki dejali, da ga ne bom mogel nikoli ve\u010d uporabljati. In ko sem zaradi zapestja – brez pametnej\u0161ega dela – vklju\u010dil ra\u010dunalnik\u00a0…” A za\u010dnimo na za\u010detku. Tam nekje blizu Avstrije Paul Wadkin je ime Angle\u017eu, ki je delno \u017ee in \u0161e o\u017eivlja lepotca sredi Razkri\u017eja – gre za razkri\u0161ki Slom\u0161kov mlin – in ki je, kot pravi, rojen “sredi ni\u010desar”, v \u010dudoviti naravi na severu Yorkshira v Angliji. “\u0160ola, ki sem jo obiskoval kot otrok, je \u0161tela skupaj petnajst otrok, s sestro sva se zjutraj v \u0161olo peljala s ponijem, sledila pa nama je pes. Gospa Alice, u\u010diteljica, je bila hkrati tudi kuharica in \u0161e kaj.” Ve\u010dino svojega \u017eivljenja je bil navaden delavec, a si je pred desetletjem, ko si je zlomil zapestje, obrnil \u017eivljenje na glavo. “Nikoli nisem visel na ra\u010dunalniku, nikoli. Bil sem zidar. A tisti dan sem vklju\u010dil ra\u010dunalnik h\u010derke tedanje partnerice in v zgornjem desnem kotu se je pojavil oglas z napisom: Slovenija. Kliknil sem nanj in odprlo se je: Nepremi\u010dnine v Sloveniji. Pomislil sem, da bi lahko prodal hi\u0161o in od\u0161el v Slovenijo.” Paul je imel \u017eeljo oditi – \u010deprav \u0161e sam ni vedel, kam: “Nisem \u010dlovek, ki bi na\u010drtoval.” O tem, da bi rad \u0161el, je razlagal prijateljem v pubu, ti pa so mu govorili, da naj neha sanjati. A, kot pravi, ga je zlomljeno zapestje odpeljalo v eno lep\u0161ih zgodb njegovega \u017eivljenja: “Rekel sem si, nimamo ni\u010desar izgubiti, gremo v Slovenijo. Objavil sem oglas, da prodajam hi\u0161o in v enem tednu sem dobil resno ponudbo, v dveh mesecih smo bili pripravljeni.” Dru\u017eino je o tej svoji odlo\u010ditvi obvestil na o\u010detov 70. rojstni dan. Praznovali so in \u0161li malo kolesarit. “Jutri grem v Slovenijo,” sem mu rekel. “Res? Kje pa je to?” “Blizu Avstrije.” “\u2018Za koliko \u010dasa – dva tedna, tri?” “Selim se, jutri.” O\u010de s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n