Pred desetimi leti, pol ure po prevzemu evra v Sloveniji, je takratni minister za finance Andrej Bajuk na bankomatu v Ljubljani simbolno dvignil prve evre. Po njegovih besedah je bila uvedba evra projekt in dose\u017eek vseh v dr\u017eavi. “Vendar moramo to, kar smo dosegli, tudi obdr\u017eati,” je \u0161e poudaril in dodal, da bo tudi v prihodnje zelo pomemben socialni sporazum. Aleksander Aristovnik, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za upravo, nam je zdaj ob desetletnici prevzema evra pojasnil, da se je Slovenija skupaj z drugimi novimi \u010dlanicami maja 2004 ob vstopu v EU zavezala, da bo v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu vstopila tudi v ekonomsko in monetarno unijo (EMU), kar je zahtevalo izpolnitev dolo\u010denih pogojev (na primer stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega te\u010daja). “Sam vstop v obmo\u010dje evra, ki ga danes uporablja skoraj 340 milijonov ljudi v 19 dr\u017eavah \u010dlanicah EU (zunaj EU ga uporabljajo sicer \u0161e v Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku pa tudi v \u010crni gori in na Kosovu), je vsekakor pripomogel k ve\u010dji preglednosti cen in k la\u017ejemu primerjanju cen s cenami v dr\u017eavah, ki prav tako uporabljajo evro. Hkrati pa je v prvih letih uvedbe evro vplival tudi na dvig cen in na inflacijo. Ni presenetljivo, da je Slovenija imela v letu 2007, ko je evro uvedla, sploh pa leta 2008, najvi\u0161jo inflacijo v evroobmo\u010dju (5,5 odstotka),” spomni profesor Aristovnik. Kupna mo\u010d je padla Tako je uvedba evra prinesla s seboj vrsto podra\u017eitev, znatno so se pove\u010dale predvsem cene menjalnih storitev. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v letu 2006 pla\u010dati v povpre\u010dju 81 centov, v 2015 pa \u017ee 1,20 evra. “S povpre\u010dno mese\u010dno neto pla\u010do smo si lahko v 2006 privo\u0161\u010dili 955 skodelic kave v lokalu, v 2015 pa le \u0161e 844, torej nam je z uvedbo kupna mo\u010d v tem pogledu padla. So se pa na drugi strani zni\u017eale dolgoro\u010dne obresti (od za\u010detka leta 2007 do konca leta 2015 s 4,23 odstotka na 1,61 odstotka),” pojasnjuje Aleksander Aristovnik. Slovenskemu gospodarstvu je uvedba evra prinesla stabilnost i<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred desetimi leti, pol ure po prevzemu evra v Sloveniji, je takratni minister za finance Andrej Bajuk na bankomatu v Ljubljani simbolno dvignil prve evre. Po njegovih besedah je bila uvedba evra projekt in dose\u017eek vseh v dr\u017eavi. “Vendar moramo to, kar smo dosegli, tudi obdr\u017eati,” je \u0161e poudaril in dodal, da bo tudi v prihodnje zelo pomemben socialni sporazum. Aleksander Aristovnik, izredni profesor na ljubljanski fakulteti za upravo, nam je zdaj ob desetletnici prevzema evra pojasnil, da se je Slovenija skupaj z drugimi novimi \u010dlanicami maja 2004 ob vstopu v EU zavezala, da bo v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu vstopila tudi v ekonomsko in monetarno unijo (EMU), kar je zahtevalo izpolnitev dolo\u010denih pogojev (na primer stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega te\u010daja). “Sam vstop v obmo\u010dje evra, ki ga danes uporablja skoraj 340 milijonov ljudi v 19 dr\u017eavah \u010dlanicah EU (zunaj EU ga uporabljajo sicer \u0161e v Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku pa tudi v \u010crni gori in na Kosovu), je vsekakor pripomogel k ve\u010dji preglednosti cen in k la\u017ejemu primerjanju cen s cenami v dr\u017eavah, ki prav tako uporabljajo evro. Hkrati pa je v prvih letih uvedbe evro vplival tudi na dvig cen in na inflacijo. Ni presenetljivo, da je Slovenija imela v letu 2007, ko je evro uvedla, sploh pa leta 2008, najvi\u0161jo inflacijo v evroobmo\u010dju (5,5 odstotka),” spomni profesor Aristovnik. Kupna mo\u010d je padla Tako je uvedba evra prinesla s seboj vrsto podra\u017eitev, znatno so se pove\u010dale predvsem cene menjalnih storitev. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v letu 2006 pla\u010dati v povpre\u010dju 81 centov, v 2015 pa \u017ee 1,20 evra. “S povpre\u010dno mese\u010dno neto pla\u010do smo si lahko v 2006 privo\u0161\u010dili 955 skodelic kave v lokalu, v 2015 pa le \u0161e 844, torej nam je z uvedbo kupna mo\u010d v tem pogledu padla. So se pa na drugi strani zni\u017eale dolgoro\u010dne obresti (od za\u010detka leta 2007 do konca leta 2015 s 4,23 odstotka na 1,61 odstotka),” pojasnjuje Aleksander Aristovnik. Slovenskemu gospodarstvu je uvedba evra prinesla stabilnost i<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n