Mezenterij je del potrebu\u0161nice in z njim je na\u0161e \u010drevesje pripeto na trebu\u0161no steno. Poznamo ga \u017ee dolgo \u010dasa, nekaj, kar je videti kot mezenterij, je narisal \u017ee Leonardo da Vinci.<\/p>\n
Irski strokovnjaki so med drugim pojasnili, da se je mezenterij dolga leta ignoriralo zaradi pomembnih medicinskih besedil, ki so ga napa\u010dno ozna\u010devala za lo\u010dene strukture.<\/p>\n
“Anatomski opis, podan pred 100 leti, je bil napa\u010den. Ta organ je dale\u010d od tega, da bi bil fragmentiran, in je kompleksen,” je v izjavi zapisal avtor \u0161tudije, kirurg J. Calvin Coffey. “Gre preprosto za povezano strukturo,” je dodal, kot na spletu povzema britanski Independent.<\/p>\n
Brez mezenterija bi \u010drevesje opletalo. Coffey je s kolegi \u017ee v \u0161tudijah iz leta 2012 in 2014 trdil, da povezani mezenterij sega od rektuma do tankega \u010drevesa ob dnu \u017eelodca. Potem ko so odkrili njegovo strukturo, pa so znanstveniki prepri\u010dani, da imajo dovolj dokazov, da upravi\u010dijo uvrstitev mezenterija med organe. Coffey je celo prepri\u010dan, da \u017eivljenje brez mezenterija ni mogo\u010de.<\/p>\n
A kot izpostavlja britanski BBC, nih\u010de ne ve, \u010demu sploh slu\u017ei. Irski znanstveniki so sicer sporo\u010dili, da \u017ee raziskave, ki so jih opravili, ka\u017eejo, da mezenterij igra vlogo pri \u0161tevilnih boleznih \u010drevesja, dodatne raziskave tega tkiva pa bi lahko prinesle klju\u010dne informacije o tem, kako jih zdraviti, je poro\u010dal portal Yahoo.<\/p>\n
Znanstveniki z limeri\u0161ke univerze so svoje ugotovitve po poro\u010danju britanskega Independenta \u017ee novembra lani objavili v strokovni reviji Lancet gastoenterology and hepatology, a so mediji nanje postali pozorni \u0161ele ta teden.<\/p>\n
Zanimivo pri vsem skupaj je tudi, da niti kirurgom, kot je Coffey, ni znano, ali obstaja neka znanstvena organizacija, v katere pristojnosti je dolo\u010danje oz. imenovanje organov. Obi\u010dajno strokovnjaki za anatomijo organe klasificirajo ne le glede na njihovo povezanost oz. celovitost, temve\u010d tudi glede na njihovo funkcijo.<\/p>\n
Kot spominja BBC, imamo ljudje 78 organov, \u010de k njim pri\u0161tejemo \u0161e mezenterij, jih je 79. Nemalo ljudi je sicer prepri\u010danih, da imamo ljudje zgolj pet organov, ki so dejansko znani kot vitalni: srce, jetra, mo\u017egani, plju\u010da in ledvice. Najve\u010dji \u010dlove\u0161ki organ je ko\u017ea.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Znanstveniki z univerze v Limericku so prepri\u010dani, da imamo ljudje organ, za katerega doslej nismo vedeli. Gre za mezenterij, del prebavnega sistema, za katerega vemo \u017ee dolgo \u010dasa. A doslej je veljalo, da gre zgolj za lo\u010dene strukture in ne za povezano celoto, kar dolo\u010da organ. Irski znanstveniki pa pravijo, da gre dejansko za en, povezan organ.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":184788,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[7553,7554,7555],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n