Zagotovo je vsakdo od svojih star\u0161ev ali babic in dedkov sli\u0161al kak\u0161no zgodbo iz \u010dasov, ko so bile zime \u0161e tiste prave. Ko je \u010disto vsako zimo zapadlo vsaj meter snega in so se morali iz hi\u0161 plaziti skozi okno, po zaledeneli Dravi pa se je dalo celo drsati. Tudi sam se spomnim s snegom posebno radodarne zime iz leta 1986. Takrat je februarja v nekaj dneh zapadlo ve\u010d kot sedemdeset centimetrov snega, na Mariborskem Pohorju ga je nasulo za skoraj meter in pol. A dejstvo je, da postajajo zime vse milej\u0161e in je naravnega snega pri nas res le \u0161e za vzorec. Uradne meteorolo\u0161ke meritve ka\u017eejo, da se je v Mariboru \u0161tevilo dni s sne\u017eno odejo v obdobju od 1951 do 2006 zni\u017eevalo s stopnjo tri dni na deset let. A to je statistika, ljudje si bolj zapomnimo ekstreme. Polarni februar 1929. V svoji knjigi o Mariboru je nekaj stavkov o vremenu skozi zgodovino mesta zapisal tudi Rudolf Gustav Puff: “Tako je leta 1333 po poletnem decembru pritisnil tako strupen pomladni mraz, ki je trajal pet tednov, da so zmrzovali ljudje in \u017eivina.” “8. januarja 1789 je popolnoma zamrznila Drava, kar se ni zgodilo \u017ee od 1709.” Za leto 1790 pa Puff zapi\u0161e, da je “v prvih treh aprilskih dneh zapadlo najve\u010d snega, kar ljudje pomnijo, nato je 21. aprila pritisnil najbolj strupen mraz, naslednje leto 7. maja pa so morali zaradi hudega mraza povsod zakuriti.” Za najhuj\u0161o zimo v Mariboru v dvajsetem stoletju velja februarska leta 1929, ko je vso Evropo okoval polarni mraz. Na Poljskem so izmerili minus 40 stopinj Celzija, na Dunaju in v Berlinu minus trideset. Iz gr\u0161kih vasi so poro\u010dali o vdorih krdel volkov, ki so sestradani napadali tudi ljudi. Hudo je bilo tudi v Mariboru, zaradi zametenih cest in \u017eelezni\u0161kih tirov je v mestu primanjkovalo vsega, \u0161e najbolj pa premoga. Za tiste najrevnej\u0161e je ob\u010dina uvedla javna ogrevali\u0161\u010da. Eno takih je bilo v de\u0161ki me\u0161\u010danski \u0161oli v Krekovi ulici pa v meljskem otro\u0161kem vrtcu in v dekli\u0161ki \u0161oli v magdalenskem predmestju. V \u010dakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu s<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zagotovo je vsakdo od svojih star\u0161ev ali babic in dedkov sli\u0161al kak\u0161no zgodbo iz \u010dasov, ko so bile zime \u0161e tiste prave. Ko je \u010disto vsako zimo zapadlo vsaj meter snega in so se morali iz hi\u0161 plaziti skozi okno, po zaledeneli Dravi pa se je dalo celo drsati. Tudi sam se spomnim s snegom posebno radodarne zime iz leta 1986. Takrat je februarja v nekaj dneh zapadlo ve\u010d kot sedemdeset centimetrov snega, na Mariborskem Pohorju ga je nasulo za skoraj meter in pol. A dejstvo je, da postajajo zime vse milej\u0161e in je naravnega snega pri nas res le \u0161e za vzorec. Uradne meteorolo\u0161ke meritve ka\u017eejo, da se je v Mariboru \u0161tevilo dni s sne\u017eno odejo v obdobju od 1951 do 2006 zni\u017eevalo s stopnjo tri dni na deset let. A to je statistika, ljudje si bolj zapomnimo ekstreme. Polarni februar 1929. V svoji knjigi o Mariboru je nekaj stavkov o vremenu skozi zgodovino mesta zapisal tudi Rudolf Gustav Puff: “Tako je leta 1333 po poletnem decembru pritisnil tako strupen pomladni mraz, ki je trajal pet tednov, da so zmrzovali ljudje in \u017eivina.” “8. januarja 1789 je popolnoma zamrznila Drava, kar se ni zgodilo \u017ee od 1709.” Za leto 1790 pa Puff zapi\u0161e, da je “v prvih treh aprilskih dneh zapadlo najve\u010d snega, kar ljudje pomnijo, nato je 21. aprila pritisnil najbolj strupen mraz, naslednje leto 7. maja pa so morali zaradi hudega mraza povsod zakuriti.” Za najhuj\u0161o zimo v Mariboru v dvajsetem stoletju velja februarska leta 1929, ko je vso Evropo okoval polarni mraz. Na Poljskem so izmerili minus 40 stopinj Celzija, na Dunaju in v Berlinu minus trideset. Iz gr\u0161kih vasi so poro\u010dali o vdorih krdel volkov, ki so sestradani napadali tudi ljudi. Hudo je bilo tudi v Mariboru, zaradi zametenih cest in \u017eelezni\u0161kih tirov je v mestu primanjkovalo vsega, \u0161e najbolj pa premoga. Za tiste najrevnej\u0161e je ob\u010dina uvedla javna ogrevali\u0161\u010da. Eno takih je bilo v de\u0161ki me\u0161\u010danski \u0161oli v Krekovi ulici pa v meljskem otro\u0161kem vrtcu in v dekli\u0161ki \u0161oli v magdalenskem predmestju. V \u010dakalnici avtobusnega prometa na Glavnem trgu s<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n