Ameri\u0161ki predsednik Barack Obama je v torek zve\u010der v Chicagu opravil svoj zadnji predsedni\u0161ki govor, preden bo 20. januarja predal oblast novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga ni omenjal. V govoru je opisal dose\u017eke zadnjih osmih let, kar je vodil ZDA, in se zahvalil vsem po vrsti od prostovoljcev do soproge Michelle. V govoru je med drugim dejal, da je demokracija te\u017eko in v\u010dasih tudi krvavo opravilo, velikokrat pa se zdi, kot da se za vsaka dva koraka naprej stopi en korak nazaj. To\u010dno tako se trenutno po\u010duti ve\u010d kot polovica Ameri\u010danov, ki jih bo namesto umirjenega, premi\u0161ljenega in zadr\u017eanega predsednika brez sence \u0161kandala naslednja \u0161tiri leta vodil Donald Trump. Mno\u017eica je kri\u010dala “\u0161e \u0161tiri leta!, \u0161e \u0161tiri leta!”, Obama pa ji je odvrnil, da ne more, vendar je zagotovil, da gre Amerika na dalj\u0161i rok vedno naprej. Ameri\u0161ki predsednik ima lahko le dva \u0161tiriletna mandata. Tradicijo poslovilnih govorov je leta 1796 za\u010del prvi predsednik ZDA George Washington, Obama pa si je za prizori\u0161\u010de izbral Chicago, kjer je za\u010del kariero politi\u010dnega aktivista oziroma organizatorja skupnosti, na podlagi katere se je leta 2009 vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik dr\u017eave. Podpornikom in vsem drugim malce bolj skepti\u010dnim je zagotovil, da je Amerika danes bolj\u0161a in trdnej\u0161a kot pred osmimi leti, \u010deprav kri\u017ei in te\u017eave obstajajo \u0161e naprej. Recesije ni ve\u010d, zaposlovanje raste, pla\u010de tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dose\u017een jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Ameri\u010danov pa ima dostop do zdravstva. Vse to je na\u0161tel in kot pridobitve zadnjih osmih let, ki jih, vsaj nekatere, ogro\u017ea naslednik. Glede zdravstvene reforme, ki jo nameravajo republikanci odpraviti, je dejal, da nima ni\u010d proti, \u010de najdejo kaj bolj\u0161ega. Ob omembi tranzicije je mno\u017eica glasno izrazila neodobravanje osebe, ki se bo vselila v Belo hi\u0161o, vendar jo je Obama pomiril in dejal, da bo za<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ki predsednik Barack Obama je v torek zve\u010der v Chicagu opravil svoj zadnji predsedni\u0161ki govor, preden bo 20. januarja predal oblast novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga ni omenjal. V govoru je opisal dose\u017eke zadnjih osmih let, kar je vodil ZDA, in se zahvalil vsem po vrsti od prostovoljcev do soproge Michelle. V govoru je med drugim dejal, da je demokracija te\u017eko in v\u010dasih tudi krvavo opravilo, velikokrat pa se zdi, kot da se za vsaka dva koraka naprej stopi en korak nazaj. To\u010dno tako se trenutno po\u010duti ve\u010d kot polovica Ameri\u010danov, ki jih bo namesto umirjenega, premi\u0161ljenega in zadr\u017eanega predsednika brez sence \u0161kandala naslednja \u0161tiri leta vodil Donald Trump. Mno\u017eica je kri\u010dala “\u0161e \u0161tiri leta!, \u0161e \u0161tiri leta!”, Obama pa ji je odvrnil, da ne more, vendar je zagotovil, da gre Amerika na dalj\u0161i rok vedno naprej. Ameri\u0161ki predsednik ima lahko le dva \u0161tiriletna mandata. Tradicijo poslovilnih govorov je leta 1796 za\u010del prvi predsednik ZDA George Washington, Obama pa si je za prizori\u0161\u010de izbral Chicago, kjer je za\u010del kariero politi\u010dnega aktivista oziroma organizatorja skupnosti, na podlagi katere se je leta 2009 vpisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsednik dr\u017eave. Podpornikom in vsem drugim malce bolj skepti\u010dnim je zagotovil, da je Amerika danes bolj\u0161a in trdnej\u0161a kot pred osmimi leti, \u010deprav kri\u017ei in te\u017eave obstajajo \u0161e naprej. Recesije ni ve\u010d, zaposlovanje raste, pla\u010de tudi, avtomobilska industrija cveti, normalizirajo se odnosi s Kubo, z Iranom je bil dose\u017een jedrski sporazum, Osama bin Laden je mrtev, homoseksualci imajo pravico do poroke, 20 milijonov Ameri\u010danov pa ima dostop do zdravstva. Vse to je na\u0161tel in kot pridobitve zadnjih osmih let, ki jih, vsaj nekatere, ogro\u017ea naslednik. Glede zdravstvene reforme, ki jo nameravajo republikanci odpraviti, je dejal, da nima ni\u010d proti, \u010de najdejo kaj bolj\u0161ega. Ob omembi tranzicije je mno\u017eica glasno izrazila neodobravanje osebe, ki se bo vselila v Belo hi\u0161o, vendar jo je Obama pomiril in dejal, da bo za<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n